Partner zahteva, naj zavržem svojo kozmetiko in knjige

Partner je naše zrcalo. Kar hočemo spremenit pri njemu, so v bistvu naše lastne obsodbe. Očitno si mu s kozmetiko ipd. stopla na žulj. Vendar, nikoli se ne podrejat. On ima problem in samo on ga lahko reši. Ne tako, da tebe spreminja, ampak da dojame, da je težava v njegovih lastnih obsodbah.
Včasih je razhod zelo pametna poteza.

Jaz sem impulzivna in bi bla prva reakcija smeh in izjava "zavrgla bom tebe". Pa vem, da ne bi obžalovala.
Pa ne govorim zato, ker obožujem knjige in kozmetiko, ampak ker se mi zdi njegova zahteva irracionalna in sebična. Vsak ima svoje veselje, hvala bogu, dokler je neškodljivo in "poceni" (ni da daš 100€ za vsak kos kozmetike) kot ta 2 tvoja hobija. In kdo je on, da ti bo dajal ultimate, ti ukazoval in silil, da sprejmeš njegove muhe? Meni se zdi banalen in otročji. Kaj pa misli,da bo dosegel s tem? Če ga muči tvoje "zapravljanje", bi bilo bolje, da ti reče, da lahko denar rabiš le za stanovanje in hrano. Namreč, če bi ga uslišala in prenehala kupovat knjige in kozmetiko to niti zdaleč ne pomeni, da ne boš  ta denar porabila za kaj drugega (ki nima eksistenčnega pomena)..  Ampak tolk naprej pa očitno ne razmišlja.
Ti pa pošiljam en velik objem. Res si ne zaslužiš takega partnerja. In si ne zaslužiš, da nekdo po 10 letih ravna s tabo tako.

MeiMei ima prav - odnos do denarja je globoko zakoreninjen. Zato mi je cudno, da fant od tebe kar naenkrat zahteva, da zavrzes knjige in kozmetiko. Skupaj sta bila 10 let, od tega 5 let zivela skupaj. Ti ni prej nikoli nic rekel, ko si si kaj kupila?

Knjige in kozmetika, ki jih ze imas, ne vplivajo prav nic na prihodnje izdatke, tako da se mi ne zdi smiselno, da zahteva, da jih vrzes stran. Kvecjemu bi to pomenilo stran vrzen denar. Tako da tu gre se v nekem smislu za kontrolo nad tabo. Kaze na njegovo zeljo kontroliranja tvojih izdatkov in na nepripravljenost na kompromise. S takim clovekom jaz ne bi sla nazaj v zvezo.

Hja no... js bom rekla sam to... en vzrok mora bit, da se je zbunu zarad knjig in kozmetike... ocitno mu gre na zivce, da si privoscis ti nekaj vec, ker je on totalen asket in histericno spara za hude case in ga pol iritira dejstvo, da se tebi ne zdi vredno pretiravati pri nacelu 2nic si ne privosciti in se vsemu odpovedovati". OK... to bi jst ze nekak pozrla pa malo manj histericno kupovala knjige (milo receno, je res da si jih lahko sposodis v knjiznici), pa tud glih vseh odtenkov smink in lakov ni potrebno imet, ampak dobro, meni se tud zdi bolj sporno to, da od tebe pricakuje, da bos tvoje stvari vrgla proc "ker ti skodujejo". O c'mon... Bi pa blo zanimivo slisat se njegovo plat te storije.

Sicer pa sem takega mnenja... ce se je tokrat med vama zapletlo zarad financ, se bo zacelo se bolj. Vidva imata ocitno zelo razlicna nacela ter stalisca in nevem zakaj vztrajat v taki zvezi. Posebej zato ker kot vidm nimata se otrok. Think about.

S človekom, ki se mu zdijo knjige škodljive ... branje ... izobraževanje ... razgledanost ... se jaz ne bi pentljala nazaj ... neandertalcem. Verjetno tudi na drugih življenjskih področjih ali področjih partnerske ljubezni ni ravno biser, če take strelja? Run baby, run. Hvala bogu, da nimata otrok.

Hja, če je v igri kredit, sem tudi jaz ZELO šparovn človek. Se pravi od hrane, kozmetike, oblek se kupi tisto kar človek dejansko potrebuje. Če so še ličila na zalogi, jih ni potrebno kupovati, knjig prav tako ne, ker obstajajo knjižnice, razen za take knjige, ki so potrebne za službo/fax in jih v knjižnicah ni.

Vse ostalo se ne kupuje. V končni fazi materialnih stvari človek pol toliko ne potrebuje, kot si jih kupujemo.

Bi se pa vidva morala o tem že pred kreditom pogovoriti, ker sta v tem kot dan in noč.
Čim je skupnost-ne more več vsak svojega denarja zapravljat čisto po svoje.

Kdo plačuje položnice kredite? Kdo ostale položnice? Nakupi hrane? Kdo skrbi za stroške avtomobila, popravil? Kaj pa dopust? Kdo financira in koliko denarja vama ostane?
In če so še živali-čigavi strošek so?

Idealno je da se vsi ti stroški razdelijo in vsak pokrije 50%

Ima dečko kak plan za čez 10 let nekaj blaznega investirati in bo potrebno veliko denarja?

A je varjanta da to sploh ni problem, ampak je izgovor, dejanski problem pa je skrit nekje v vajinem medsebojnem odnosu??

To moreš ti razčistit sama z njim.

Kaj je za koga nujno oz. za kaj se splača zapravljati in za kaj ne, je odvisno od vsakega posameznika. Jaz lahko zase rečem, da mi je kupovanje knjig nuja in mi to ogromno pomeni, tega mi nikoli ne bodo mogle nadomestit knjižnice. Meni je to, da si človek kupuje dobre knjige, jih ima doma, dela lepo z njimi in jih potem tudi prenaša iz roda v rod, nekaj neprecenljivega. Tega sem navajena že od malega, doma imamo po policah ogromno knjig, ki so jih moji stari starši, starši in tudi jaz in fant nakupili skozi leta. Če bi moj partner temu nasprotoval, kljub temu, da bi knjige kupovala s svojim denarjem, bi mu pač jasno dala vedet, da nima tle kaj mrdat in da mi nakupovanja knjig nihče ne bo sponašal.

Ne rečem, da bi ti očital nakupovanje blaznih količin kozmetike ali že petdesetega para kavbojk, nakupovanje knjig pa se mi zdi neka intelektualna naložba, ki ti jo bo sponašal zgolj nekdo, ki do njih nima pravega odnosa. Problem nastane edino v primeru, če res kupiš vsako knjigo, ki jo vidiš in nasploh hudo pretiravaš, sicer pa ne vidim problema. Jaz recimo v povprečju kupim eno knjigo na mesec (včasih tudi dve ali pa nobene) in se mi to res ne zdi nekaj strašnega.

Če se zelo razlikujeta pri pogledu na denar, vaju bo to pomoje oviralo vse življenje. Če je on ultra šparoven in vedno gleda vsaj za 10 let naprej, ti pa si rada bolj impulzivna in nasploh daš veliko na ugodje in na ''finer things in life'', je to res problem. Očitno on živi za jutri, ti pa za danes. Morda potem tu ni nobenega krivca, ampak zgolj dejstvo, da sta si preveč različna. Tu me moti le njegov način, torej oster ultimat, ki mi kaže na nekoga, ki ni pripravljen na sklepanje kompromisov in ima do tebe starševski odnos v stilu ''my way or the highway''.

Se popolnoma strinjam z Dilemo, le da se mi ni dalo tako na dolgo napisati

Glede na to, da vse je bilo v roku plačano in nismo imeli hujših težav ne vem. Je pa res, da je bil vedno bolj šparoven, jaz pa ne in že prej so bile občasno težave glede tega. Meni, pa da mi knjige škodijo ker izgubim stik z realnostjo. Je pa dokaj razgledan, tako, da ni takohud. Sva se pa tako dogovorila, da mu del hiše izplačam, kredit je pa itak name. Glede tega je zelo fer.

Berem tole in se sprašujem, kakšna bi bila reakcija, če bi bile vloge zamenjane - če bi fant kupoval "igrače", punca pa šparala... Ali bi še vedno bil isti odziv, "tip je idiot" in podobno?

Namreč, pri nama je tako, da jaz šparam in razmišljam 10 let vnaprej, fant pa "živi v trenutku". (Sicer si knjige in kozmetiko in razne svoje hobije privoščim ne glede na šparanje. Življenje brez knjig? Ni šans!) Kar je vse ok, dokler ni otrok in kreditov - položnice so plačane vsak mesec, hrana tudi, bencin, avto, ostale potrebščine; kar ostane pa pač gre za zabavo.

Ampak kaj se zgodi, ko začneš razmišljati o otroku? O nakupu skupnega stanovanja? Jaz  recimo že par let dajem na stran denar, namenjen za nakup nepremičnine. Letos sem začela nekaj malega dajati na stran za otroško opremo. Partner bo pa verjetno v trenutku, ko bo potrebno plačati za otroški voziček, pohištvo za otroško sobo itd., okoli sposojal si denar in živel v minusu. Mene to sicer moti, ker si ne morem predstavljati življenja brez neke "rezerve", ampak je pač takšen, kot je.

Zato mislim, da je treba pogledati kaj je v ozadju zahtev tvojega partnerja. Ali mogoče ima neke cilje, za katere misli, da bi oba morala prispevati? Ali ga skrbi, ker misli, da vama ne bo uspelo doseči skupnih ciljev, če ne bosta obadva dajala na stran?

(Če pa tip hoče samo "dokazati" svojo dominacijo nad tabo z nekimi zahtevami brez globljih razlogov, potem se strinjam, je idiot. Knjige stran vržt?! Pffft!)