Kako parom uspe, da so skupaj celo življenje?

Ko gledam starejše pare, ki so skupaj že celo življenje, se sprašujem, če bo tudi meni kdaj to uspelo...
Kaj pa ve mislite - je to možno v današnjem svetu?
In ko si skupaj že kakih 10 let, kako osvežiti zvezo,da se ne naveličata eden drugega da se vedno kaj dogaja, da je zanimivo in da ljubezen raste?

Ja, je možno. Prava ljubezen zdrži... Vsako jutro, ko se zbudim, se
vprašam kako se bom danes potrudila za ljubezen. Vsak dan znova se
nehote trudim, da negujem ljubezen, ki jo imam. Strast ne umre, ne umre
niti ljubezen, če je prava...

Problem je, ker ljudje v tem današnjem materialnem svetu nenehno težijo
k nečem boljšem, drugačnem, strastnejšem in ko se naveličajo, se krog
ponovi in se ponavlja.

Ja res je! Vedno hočemo nekaj več... to kar smo si želeli včeraj, danes že ni več dovolj in hočemo vedno več in več...

Warior Princess,kako konkretno se trudiš? Posebne geste, dejanja, ...? Kako?

Meni zmanjkuje idej, hočem biti izvirna, pa nevem kako. Hočem ga razveseliti na kak poseben način, pa nevem kakšen....

Kompromis je prava beseda. 

poznam nekaj parov, ki so že zelo dolgo skupaj. midva z možem sva poročena že 19 let, najini prijatelji še več, imava pa sosede, ki so skupaj že po 40 let. najina najbližja soseda (gospa je na žalost lani umrla) sta bila skupaj več kot 50 let. jaz mislim, da je skrivnost take dolge zveze predvsem zmožnost empatije, zaupanja, seveda veliko ljubezni in veliko potrpljenja z obeh strani. če se par za vsako pasjo figo skrega in potem eden ali drugi kuha mulo nekaj dni, potem to ne more dolgo trajati. če pa vzamete partnerja takšnega kot je (nikar si ne predstavljajte, da ga boste spremenile v vseh stvareh, ki vam na njem slučajno niso všeč) imate veliko več možnosti za zvezo za vse življenje. lp

Moja starša sta poročena okoli 40 let in se še vedno zelo dobro razumeta in to predvsem zaradi tega, ker mamam dostikrat presliši očetove opazke. Poleg tega je ata trmast in mu da vedno prav, tako da skoraj nikoli ne pride do konfliktov. Seveda pa si misli svoje. Ampak nikakor, da bi na vsak način uveljavljala svoj prav.

Tudi jaz bi rekla, da je treba iskati kompromise in se zavedati, da se
nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Problemi in nesporazumi
so ponavadi dosti manj pomembni, kot se nam zdijo v tistem trenutku,
tudi partnerjeve besede niso vedno mišljene tako smrtno resno, kot se
to zdi nam.

Niti malo pa mi seveda ne diši, da bi morala delati kompromise samo jaz in dati prav partnerju samo jaz.

Meni se ta pot ne zdi tako neuresničljiva kot se nekaterim PLjevkam. Z nekom se pač boljše ujamemo kot s kom drugim in uspešnost zveze je odvisna precej tudi od tega kakšni ljudje se znajdejo skupaj. živim v prepričanju, da je za vsakega na svetu zagotovo kar nekaj super partnerjev in je vedno vse samo vprašanje časa kdaj se najdejo. Bolje kot nekdo zadovoljuje naše potrebe in pričakovanja glede partnerstva bolj ga imamo radi. To se sicer sliši zelo sebično, vendar kadar se vse to dogaja povsem spontano, brez občutka da se trudiš in ti je vse to v veselje takrat so postavljeni kar dobri temelji za dolgo zaljubljenost/ljubezen.
Prepiri pa se ponavadi dogajajo zaradi najbolj trapatih stvari za katere se v bistvu niti ni vredno prepirati, ampak se zgodijo samo zato ker ima kdo slab dan in je bolj občutljiv. Včasih moraš na kakšno situacijo pogledat tudi na smešen način .... ker si potem sam sebi trapast zakaj se sploh prepiraš. 

Jaz bi samo rada povedala, da je razmišljanje, da danes odnosi niso več tako trdni kot pred 50 leti, zato ker so ljudje zaradi materializma podivjali in hočejo vedno več, zgolj poenostavljanje, ki ne upošteva določenih zgodovinskih dejstev. Edino, kar je danes zares drugače kot pred 50 ali več leti, je položaj ženske v družbi. Govorim seveda samo o "razvitem svetu", ker ponekod je še vse kot pred 100 leti. Pomislite samo, da se je par, ki je danes skupaj že 50 let poročil le 30 let po tem, ko so ženske dobile eno od osnovnih človekovih pravic (volilno). Utemeljeno menim, da so zakoni včasih trajali precej dlje predvsem zato, ker je eden od partnerjev (ženska, seveda) imel podrejeno in odvisno vlogo, ki je vključevala tiho trpljenje, ki ga je odobravala celotna družba. Ločitev je bila še ne dolgo nazaj nekaj nepojmljivega, za ženske celo nedosegljivega. S tem, ko so ženske dobile pravico do izobrazbe in dela seveda to ni bilo več potrebno in danes se zakoni sklepajo iz ljubezni (no, večinoma je tako) in ne iz potrebe po finančni preskrbljenosti, seveda pa je ljubezen malce bolj izmuzljiva in minljiva (ne tista prava, ki jo večina nas najde šele po mnogih neuspelih poskusih).
Jaz nekako ne vidim podivjanih materialistov, ki se ne znajo prilagajat in zato nimajo trajnih zvez, vidim pa mnogo zvez, polnih trpljenja in takšnega ali drugačnega nasilja, laži, varanja, v katerih (hja, večinoma spet ženske) vztrajajo do (naravne ali nasilne) smrti, v imenu "ljubezni".
Torej, obupavanje nad (več ali manj) večno ljubeznijo je, sploh če obupavajo mladi malce smešno, kot tudi strah pred morebitno ločitvijo še pred poroko:)
Jaz se strinjam z vsemi, ki pravijo, da je ključ do uspeha najti pravo osebo, ki te bo zadovoljevala na vseh področjih, opustitev neralnih pričakovanj (to se naučiš z izkušnjami) in kompromisi, kompromisi, kompromisi.
Hkrati pa moraš na prvo mesto postaviti sebe in ne pozabiti na svoje želje v prizadevanju, da bi izpolnjeval partnerjeve.
In še to: če se po par letih že dolgočasiš, mogoče nisi s pravo osebo, ker če najdeš pravo osebo, se nenehno nekaj dogaja, oba se podzavestno trudita, da vnašata v odnos novosti, da preprosto ni časa za dolgčas.

Aja, Cosma, kar se tiče razveseljevanja partnerja...(sem se razpisala in sem kr pozabla, kaj si s svojim prispevkom pravzaprav hotela)


Glede na to, da je spolnost v ljubečem in dolgo trajajočem partnerskem odnosu zeloo pomembna in je, ko nastopi dolgčas ponavadi prvo, kar začne izgubljati na kvaliteti... si poskusila prebrati kakšno knjigo, ki naj bi pomagala partnerjema odkrivati nove stvari na tem področju? Npr. Popolna ljubimka in Popolni ljubimec od Lou Paget ali kaj takega.
Sej takšne knjige so ponavadi polne stvari, ki jih je vsak povprečen par že odkril in nekatere so prav nekoristne, ampak zna biti zabavno, če se lotiš branja skupaj. Preverjeno.
Ali pa skupna aktivnost. Poznam en zelo mlad par, ki se je lotil swninganja, pa ne tistega ala Aurelio Juri, da ne bo pomote, tisto je krneki Ne, mislim ples, skupaj hodita plesat swing, se neznansko zabavata in spoznavata druge ljudi, druge pare, (kr malo utrujata s tem svojim navdušenjem, hehe), imata eno skupno stvar več, kar je vedno pozitivno.
Tko.

Uu, sem postala raglja kr naenkrat

Po mojem pa je problem v tem da vsi pričakujejo da bo ljubezen ostala
ista kot je bila na začetku, kar pa je nemogoče. Za uspešno in dolgo
ljubezen je za moje pojme potrebno bit prijatelji in bit sposoben prit
do ustreznih kompromisov za oba. Ljubezen se spremeni in večina tega ne
prenese. Poleg tega nekoč so bili zelo dolgo skupaj tudi zaradi tega
ker ni bilo ločitev ali le ta je bila nesprejemljiva.