se mi zdi da je to velik problem, ki pa mislm, da se ga ne zavedamo zadost. Punce, kaj mislite, kje in čigava je krivda?
ORDEM E PROGRESSO| jaz sem prepričana, da bi se veliko več parov prej odločilo za otroke, če bi laže prišli do stanovanja, do službe.... na papirju imamo v naši državi vse zelo lepo urejeno, praksa in življenje pa kažeta popolnoma nasprotno stran. otroci so v resnici in dobesedno naše največje bogastvo (draga oblačila in potrebščine za otroke, dragi vrtci, "brazplačno" šolanje, itd. itd.). in če par ne more do stanovanja, in ker se že tako oba stiskata pri starših, je jasno, da otrok ne more biti iz čisto življenjskih razlogov, ne pa zato, ker jih kdo ne bi maral. lp. |
Jaz tudi mislim da je država kriva za tako majhno rodnost...če bi se bolje potrudila ter zagotovila boljše pogoje mladim družinam bi le te imele več ali sploh kakšnega otroka...vendar ce pogledate napram drugim državam nam gre kar dobro...ne na rodnost vendar na življenski standard in podobno...
Gaber
Bi se kar pod Tanjol podpisala.
Malo naj se naša država zamisli nad cenami vrtcev. Nekateri dajejo tudi po 80 tisočakov na mesec za jasli.
Stroški za otroka so visoki, rad bi mu pa nudil vse. In potem se naši veljaki čudijo zakaj ni otrok.
ORDEM E PROGRESSONe vem, če je delanje kariere res zato, da imaš luksuzen avto.
a si sploh predstavljaš, da stane bunda za 8 letnika 12 jurjev, pol mu jo pa ukradejo, ali jo strga, lahko pa samo prerase. Pa imaš dva otroka 20 jurjev, samo bundi, kje je še ostalo.
Jaz tudi hodim v službo in razmišljam še o dodatni, zato, da bomo ta luksuz ( otroka) zmogli. A ni to žalostno, da razmišljaš o otrocih kot o luksuzu.
Poleg razlogov, ki ste jih navedli, bi dodala še to, da se je tudi družba spremenila. Pred časom je bila na nacionalski oddaja na to temo in je par, ki že ima otroka povedal, da se za drugega ne bi odločil, pa četudi bi država bolj "pomagala" pri tem. To je stvar odločitve posameznika oz. para in dandanes hočemo bolj uživati življenje, pa že če študiramo, se že zaradi tega kasneje odločimo za otroke.
| katja, res je to, kar praviš. mene sedajle čaka nakup dveh parov superg za sina. hči je delala med počitnicami in si bo sama kupila za obleči, kar rabi. pa bom še vedno porabila gotovo najmanj 20 tisoč za sinove, superge, potrebuje novo bundo, ker je lansko prerasel, hlače je potrgal, torej bom porabila ogromno denarja samo da ga oblečem. kje je pa še ostalo! in se ne gremo nobenih firm, niti ne šparamo za kakšen nobel avto, ampak so ostali stroški tolikšni, da padeš v bankrot, če imaš še otroke zraven. če hočeš, da se ukvarja s kakšnim športom, to spet plačaš, in če hočeš, da hodi v glasbeno šolo ali kaj podobnega, spet plačaš. in plačuješ vse, ker hočeš, da ima otrok skoraj vse, kar misliš, da potrebuje. lp. |
Tanja meni je mulc že tretje superge letos strgal. Zdaj si jih bo pa sam kupil, mu bom prašička spraznla.
| andy, tudi ti imaš prav. sedaj se pari odločajo z otroka šele takrat, ko končajo šolo. včasih tega ni bilo toliko. jaz poznam par, ko sta imela otroka šele takrat, ko sta oba naredila doktorat. pa sta že pred tem imela urejeno vse - stanovanje, službo, avto... imam pa prijatelja, ki imata štiri otroke, prvega sta imela, ko sta bila še oba študenta. stanovala sta sicer pri njegovih starših, ampak sta imela od dohodkov samo njegovo štipendijo. tako je najstarejši star 19 let, najmlajši pa tri mesece in pol. mislim, da je pri karieri tako, da na to gledajo predvsem ženske, ker je res zelo težko imeti otroka in biti pri tem nadpovprečno uspešen v službi. seveda, če si vezan na vrtec, če nimaš nobene babice, ki bi ga čuvala, ko si ti v službi ipd. jaz imam novo sodelavko, ki je stara 27 let in je sprejeta k nam za določen čas - nadomešča drugo, ki je na porodniški. pred kratkim sta s fantom kupila stanovanje. ko sem jo vprašala, če je sedaj na vrsti dojenček, je rekla, da ji na misel ne pride otrok, dokler nima službo za nedoločen čas. in takih je precej - mislim s službo za določen čas. taka služba ni "varna", saj po enem letu ostaneš na cesti, otrok pa potrebuje zase vse potrebno tudi takrat, kot mati nima službe. preprosto ni več take socialne varnosti kot je bila včasih. lp. |
da razkrijem mojo zgodbo: trenutno sva s fantom v fazi seljenja na svoje, ki bi bila brez pomoči staršev znanstvena fantastika. fant je sicer zaposlen, sama pa opravljam študentsko delo. v roku treh tednov bom diplomirala in nadaljevala s podiplomskim študijem, ki traja 2 leti (predavanja) + 1 leto izdelava naloge. hm...torej še tri leta z zibanjem sigurno ne bo nič. nato si lahko začnem iskati redno zaposlitev, za katero je veliko vprašanje kdaj jo bom dobila. ko recimo dobim službo, vsaj kakšno leto in pol nimaš šans, da zanosiš, če ne izgubiš službo (to ti itak povejo že na skoraj vsakem razgovoru), itd.....v glavnem jaz sem čisto zmedena. a naj imam otroke pri 35?!
Ne vem, če je delanje kariere res zato, da imaš luksuzen avto.
nisva se dobr razumela...hotu sm rečt, da mora imet povprečen slovenec nadpovprečno dobr avto, namesto da bi varčeval za otroka. Mogoče nekaj za mladim parom v razmislek: če začneš pri otrokovem rojstvu zanj varčevat 200 SIT na dan (6000 SIT/mesec) in to ob 10% obrestni meri, lahko po 18 letih (kokr je otrok star) prihraniš nekje 50.000.000 SIT! Verjetno nekateri koma jda zvozijo čez mesec, za tiste ki pa lahko dajo 6000 SIT na stran na mesec, pa je vredno razmislit a se to splača al ne? Študij bo postal drag, da ne gvorim o drugih stvareh.
ORDEM E PROGRESSO
Točno tipičen primer, kar se prej opisoval, je ana. Faks, služba, kariera...
ORDEM E PROGRESSO
