Oljka in olivno olje

Oljka kot drevo, je  simbol rodnosti, slave in miru. Slavila je zmagovalce, predstavljala pa je tudi  simbol  očiščenja in večnosti. Oljka predstavlja moč in Titansko odpornost. Je skoraj nesmrtna in  se je gojila že 5000 let pred  Kristusom na Kreti, Siriji, Palestini in Izraelu. Z širitvijo Grške kulture, se je  kultura gojenja oljke hitro razširila po celem Sredozemlju

Prepričanje, da olivno olje vrača moč in mladost je bilo razširjeno v Egiptu, Grčiji in Rimu. že Homer je dejal, da je oljčno olje tekoče zlato. Sonce, kamen, voda, tišina  in mir so  elementi olivnega olja.

Enkraten okus in vonj mu dajejo številne sestavine: aldehidi, polifenoli. alkoholi, estri, ogljikohidrati, ketoni, furani in druge sestavine kot so hexenol, heptanol, tirosol in hidroksistirosol, ki nastane med zorenjem in staranjem  le v kvalitetnih in vrhunskih oljih.. Oleinska kislina je nenasičena  maščobna kislina, ter jo je v deviškem olju med 55 in 85 %. Linolne je le 9 %. 

Antioksidanti kot so flavonidni polifenoli, in drugi preprečujejo okvare celic. 10 ml deviškega  olivnega olja vsebuje 5 mg antioksidantov. Vsebuje vitamine E, D, A in K, ki jih organizem ne tvori in so topni v olju, bogatem z esencialnimi maščobnimi kislinami. Največ je vitaminov kompleksa E. V jedilni žlici ( 5 ml ) je 1.6 mg vitamina E.

100 ml olja vsebuje: 70 % vode,  1.2 g beljakovin, 18.6 g maščob, 1

Maščobne kisline, se lahko spremenijo v trans maščobne kisline že s tehnološko obdelavo in takšne škodujejo organizmu bolj kot sam holesterol. Sama zgodba o zasičenih, nenasičenih, omega 3, omega 9 in omega 6 maščobnih kislinah je kompleksna in zahteva celovit pristop, razlago in razumevanje. Najbolj enostavna razlaga o koristnosti olj pa je takšna, da za uživanje priporočamo le hladna olja, ki  tehnološko niso predelana..

In tega se večina ljudi premalo zaveda. Tako da je to, da je olje "primerno za cvrtje, visoke temperature ...", totalen nateg!!

Tehnološko obdelana so vsa rafinirana (bela, navadna) olja (ponavadi sončnična, pa tudi nekatera sojina, arašidova ...) in kot taka že sama po sebi polna trans maščob. Zato se v prehrani priporočajo hladno stiskana olja, vendar tudi teh ravno zaradi tega, ker pri segrevanju spremenijo sestavo (tvorba trans in drugih škodljivih produktov), ne smemo segrevati. In ne poznam niti enega rastlinskega olja, ki bi imelo drugačne lastnosti. Dostikrat se kot primerno za segrevanje priporoča arašidovo, vendar nikakor ni boljše od ostalih. Najbolj obstojno je še vedno olivno, vendar to ne pomeni nič drugega kot to, da je pač na spodnji meji, ne pa, da je priporočljivo ali celo optimalno. Izjema med rastlinskimi olji so palmovo, kokosovo in kakavovo (pa mogoče še kakšno manj poznano), ki pa imajo popolnoma drugačno sestavo od ostalih rastlinskih olj. V največji meri namreč vsebujejo nasičene maščobe, ki so, kar se segrevanja tiče, zelo primerne, ker ne spreminjajo sestave. Kot pa vemo, so škodljive zaradi drugih lastnosti (trgigliceridi, holesterol). Najboljša je zmernost z nasičenimi maščobami, v kolikor hrane ne moremo pripraviti brez maščobe, uporabimo malo masla, na solatah pa uporabljamo hladno stiskana olja. Jaz si solate brez olivnega sploh več ne morem predstavljat. 

Ne enega ne drugega še nisem probala, imam pa kokosovo MASLO in je čisto nevtralno in sklepam, da je olje tudi.

tnx. potem pri uporabljaš hladno stiskano olivno olje ali še katero drugo? oz. nasploh me zanima katere maščobe (ojla, masla) uporabljaš.

ana je napisal/ahvala!  se bom v bodoče skušala držat tvojih navad. razen pri bučnem olju za solato bo težka - moj namreč prisega nanj (hja...štajerci).

Jaz bi včasih ubijala za bučno, tak mi je blo dobro, potem pa sem se nekako odvadila kar sama od sebe, ker mi je olivno res noro dobro.