Odnosi s starši

 

 

Jaz imam z mamo krasen odnos. V puberteti je bilo seveda težko, pa še potem nekaj let na faksu, ko sem včasih svoje strese "stresala" doma, zdaj se je pa umirilo. Ampak celo življenje že mi daje najboljše nasvete, spoštujem jo in imam zelo rada. Vedno bo tista, h kateri se lahko obrnem po tolažbo, nasvet, ali pa samo za dobro voljo, razvedrilo...Samo je moja mama, ne prijateljica.

z mamo imam ok odnos (ker ne živiva skupej)

 

joj ,da bi pa skup živeli....ne, hvala.

jaz sem že kar v letih, ampak moja mama je še vedno moja mama. vsake toliko časa se vtakne v način mojega življenja, v moje gospodinjstvo, tudi v vzgojo otrok se je včasih vtikala, pa je ugotovila da ji to res ni potrebno, ker sama delam vse kot je treba. že zelo dolgo sem zdoma, ampak očitno sem zanjo še vedno taka kot sem bila pri manj kot dvajsetih letih, ko sem odšla. to me večinoma ne moti, jaz ji samo rečem ja, mami, bom, ali pa seveda imaš prav, in potem naredim vse po svoje. počasi se tega odvaja. sem pa zelo vesela, kadar mi prinese kakšno že pripravljeno hrano, kadar speče potico, kadar speče štrudelj, čeprav to znam tudi sama. ampak njeno je preprosto boljše že zato, ker je njeno. in kadar pridem k njej na obisk, najprej pogledam, kaj ima v hladilniku ali po kuhinjskih omarah. in ko mi prinese kakšen priboljšek, sem najbolj srečna na svetu. moja mama je najboljša! lp. (ampak šele zadnjih 25 let) lp.

  pri nas je pa vse v razsulu. ko smo po dolgih letih vsaj nekako prišli skupaj je vmes posegla bolezen. zgleda, da nam res ni usojeno.

 sama si močno želim, da moji otroci nikoli nebi bili prikrajšni za toplino družinskega okrilja.

Jaz pa živim pri starih starših, pa so mi eden največjih zakladov...v puberteti pa je bilo noro ja...malo je manjkalo pa bi me babi kr na cesto vrgla...upornica za ponoret, ampak nekega dne sem pa začela na vse drugače gledat, sej pa je naš odnos res dober, ona je mene vesela ko pridem, jaz pa nje...res si ne morem predstavljat kaj bi bilo če me nebi na tak (takrat "trd" in "starinski" način) ampak imam pa sedaj saj kanček bontona in spoštovanja. 

Na splošno imam s starši dobre odnose, tako z mamo kot z očetom. In v marsikaterem pogledu sta super starša. Čeprav me pa zadnje čase vedno bolj nervira nenehno teženje o tem in onem.Prej včasih sem  vedno govorila, da si želim ostati doma, ampak zadnje čase si na čase prav že želim, da bi bila kje na svojem.

Se strinjam s Sinthijo, pri nas je zadnje čase podobna situacija in čedalje bolj razmišljam, da bo potrebno čim prej "prerezati popkovino".

jst se še kr razumem s svojimi starši