Neznosni oče

 

Klarica, te ful razumem. Tudi sama sem mela kar dolgo težko obdobje in vedno verjela, da obstaja boljše življenje in da bo posijal sonček. In res je. Tudi zate bo, verjemi! Če želiš, ti lahko dam svoj mail in se lahko kaj slišive

Bodi pogumna, verjemi vase in svojim občutkom. Nihče nima pravice teptati tvojih čustev, tebe kot osebe. In vem, da je težko živeti ob nenehnih negativnih opazkah, nasilju, zato se potrudi in napni vse sile, da ne boš nikoli niti za trenutek verjela, da si ti kakorkoli slaba. Slaba je oseba, ki ti vzbuja take občutke in kaj bi dala, da bi se take ljudi dalo prevzgojiti ali pa jim vsaj odpreti oči. To je težko. Lahko pa delaš na sebi, poiščeš pomoč pri prijateljicah, pri šolski svetovalni službi ali pa če pobrskaš po netu. Obstaja več anonimnih brezplačnih telefonskih številk, kjer ti bojo z veseljem svetovali in te poslušali.

 

Pa tudi planetke smo tu, kar piši nam!

 

Piši mi na zs, če želiš!

Tudi sama sem imela katastrofalen odnos z očetom.Vse je bilo odvisno od njegove volje, čaprav je bil večinoma časa prav zloben, to pa opravičeval s tem, da je utrujen, utrujen pa je ker dela, dela pa zato da bomo MI ( jaz, moja mami in sestri) imeli denar.Mami sem celo svetovala naj se loči.Zasovražila sem ga zaradi vsega poniževanja, zdaj je v penziji, popravlja napake, toda osebno mu ne morem odpustiti.

Vendar pa menim, da imaš pravico da se postaviš zase in mu poveš kako tako dejanje vpliva nate in mu poveš kaj lahko to prinese v prihodnosti- predvsem to, da te bo nekega dne izgubil za vedno, poti nazaj pa več ne bo.Mogoče ga kaj gane.

Upam da se bo vse uredilo.

Klarica, bojim se da bo reševanje očeta zate pretrd oreh. Razna svetovanja seveda ne pridejo v poštev, če si oče ne prizna, da se grdo obnaša in da ima problem v komunikaciji. Problem je seveda njegov odnos z mamo. Mama ne bi smela dovoliti, da se tako obnaša. A nikar je ne obsojaj, še manj pa sebe. Mama ima pač tudi svojo zgodbo in razlago. Težko boš kaj rešila, dokler oče ne spregovori o svojem problemu (ki ga on očitno ne vidi). Punce na teh centrih za pomoč, ti bodo znale svetovati, kako se obnašati, komunicirati,  kam obrniti. Najbrž si še mlada in nimaš možnosti, da se odseliš. Čimprej glej v to smer. Študij- odselitev. Če bo pa prej služba, pa tudi čimprej stran.

S starši je pač tako, da so eni večja ovira v življenju kot pomoč in sreča. Od takih je treba čimpej proč, narediti distanco, da naredijo v našem življenju čimmanj skode. Hudo mi je, ko prebiram taka pisma kot je tvoje. Z mojim očetom je bilo na srečo drugače. Dve leti od kar ga ni več, ne mine dan da se ne spomnim nanj in še vedno ga pogrešam.  

Punce iz srca vam hvala za odgovore! Se res boljše počutim, ko vidim, da nisem sama

Drugače sem stara 21 let (kmalu 22), pred diplomo.. Mama bi vse dala, da se to ne bi dogajalo, samo ne vidiva rešitve. Se bojiva, da nama finančno ne bi uspelo (kupit/najet stanovanja)..

Mogoče veste številke SOS telefonov ali kaj podobnega, da se malo pozanimam..? Res vam hvala! Nekaj bo treba ukrenit, ker ne zdrzim vec..

klarica, če z mamo nista finančno sposobni najeti ali kupiti stanovanja, lahko za njega zaprosita na občini. (neprofitno stanovanje, z neprofitno najemnino in skoraj vsak dobi tudi subvencijo)

 

kljub temu, da sedaj vse poteka preko enoletnih razpisov in prednostnih list (ki se oblikujejo enkrat letno na podlagi prijav), pa ima vsak župan možnost do izredne dodelitve stanovanja zaradi izrednih razmer ... toliko kot ideja in kot možnost, na katero marsikdo ne pomisli oz. ne ve zanjo. (kot nalašč pa je tu predvolilno obdobje, ko župani nabirajo točke pri volilcih s kakšnimi dobrimi deli ;))

 

upam, da bosta čimprej rešili problem