Pri meni je to zako kot vse odvisno od dneva; če sem slabe volje, bi me
to zelo motilo, če pa sem dobre volje, bi se mi to zdelo fajn. V bistvu
je velik plus pri tebi že to, da živiš sama, torej sama skrbiš zase in
si dejansko že odletela iz gnezda. Mamo najbrž skrbi, tako kot vsako
normalno mamo, ki jo jaz poznam in to je to. Itak, da ti hoče pomagat
in vedno ti bo hotela, v tem ni verjetno nič slabega, razen če postane
vsiljiva in moteča in po možnosti začne še s psihološkim izsiljevanjem.
Takrat bi jaz potegnila črto...Moja mami je tudi takšna, s tem da jaz
še doma živim: pazi na cesti, pazi na dokumente, itd. itd. Pa kaj naj,
rečem ji naj neha in jo vprašam kako je sploh preživela mojo puberteto,
ko sem bila precej divja. Ona pravi, da se takrat skoraj noben vikend
ni naspala. Starši bodo vedno skrbeli za svoje otroke in tvoja mami je
verjemi pri tem zelo obzirna, če vse to počne na mehak način. Če te
full moti, ji pač ne razlagaj o vseh stvareh, ki jih nameravaš počet
ali pa naredi to kar naredim jaz: rečem JA, Ja pa v bistvu sploh ne
slišim ali pa jo začnem hecat, da raje kar odneha.