Odložite kozarec

Na predavanju z naslovom "Obvladovanje stresa" je učitelj dvignil kozarec poln vode in vprašal zbrano občinstvo:

Kaj mislite, kako težak je ta kozarec?

Odgovori študentov so bili različni, od 20 gr do 500 gr.
Absolutna teža ni pomembna, jim je odgovoril učitelj. Pomembno je, kako dolgo držim ta kozarec v roki. Če ga držim eno minuto, bo vse v redu. Če ga držim eno uro, me bo bolela roka. Če ga bom držal cel dan, boste morali poklicati zdravnika. Dlje časa kot ga držimo v roki, težji postaja kozarec, pa čeprav je teža ves čas enaka.

Podobno je z našimi skrbmi: Če jih boste nenehno držali v sebi, bodo postajale vedno težje in težje in zdelo se vam bo, da ne morete naprej. Zato odložite kozarec, počivajte nekaj trenutkov in ga nato ponovno dvignite. Naučite se odložiti bremena, ki vas tarejo, saj lahko edino na tak način učinkovito delujete.

Svetujem vam da odložite delovna bremena, ko se boste danes popoldne vrnili domov. Ne nosite jih v domačo hišo, saj jih boste jutri spet lahko odnesli s seboj. življenje je kratko, uživajmo ga!

  

no ja. vcasih ni to kozarec. ampak nate skacejo opice:)

in potem se jih nekaj casa otepas.

in potem te pokopljejo pod sabo.

Nič novega, samo včasih je potrebno koga spomnit, da si naj malce oddahne od skrbi, ki jih ni malo te dni.

Tudi Fernando ima odlično zgodbo ki bi jo delil z vami.



Nedolgo nazaj sta živela, recimo jima on in ona. Spoznala sta se, zaljubila, poročila... Po dvajsetih letih je njun odnos postal tak kot postane pri mnogih parih ki so skupaj tako dolgo... Skregala sta se lahko za vsako malenkost, če on česa ni pospravil za sabo ali pa če je ona ključe od avta pustila na napačni polici, vse je vodilo v prepir. To so bili sicer mali prepirčki, nikoli nič res resnega, ampak vseeno. No tistega dne sta se spet skregala ker mu je ona pozabila povedati da ga je klical nek prijatelj. Tako sta od večerje dalje na bojni nogi. Spregovorila sta samo če je bilo res potrebno. On si je mislil "v redu, pred spanjem se ji opravičim, vse bo v redu." Pred spanjem tega ni storil pa si je mislil "ah, saj se ji bom opravičil jutri zjutraj". Tako sta spala z hrbi obrnjena drug proti drugemu. In zjutraj si je on spet mislil "saj imam čas, se bova pobotala ko pridem iz službe" ...

No on ni mel te sreče. Imel je to smolo da je delal v 97 nadstropju nebotičnika v katerega se je zaletel avion. In ni mu preostalo drugega kot da jo pokliče po telefonu in ji reče da jo ljubi ... Mislil pa je lahko le na zadnjo po nepotrebnem zamujeno noč.



Zato ne odlašajte, ne razmišljajte vedno kot da je jutri nov dan, kot da je vedno dovolj časa ... ker enkrat pride dan ko to enostavno ne drži.

fernando-odlična zgodba!

jst sm jo videl v StandUpu Carlosa Mencie ... saj ni važno iz kje je, važno je njeno sporočilo

Joooooj, Gaber ne hudiča klicat... sej pa menda ja ni tako hudo. Sigurno se še da kej spremenit! že pogovor lahko dost spremeni, zato kr lepo glavo po konci in v akcijo!  
Sicer je z opravičevanjem res tako, kot je napisal Fernando v zgodbi, se želiš opravičit, pa samo odlašaš in odlašaš in potem je vedno težje. No, vsaj pri meni je tako, mi mati narava ni ravno dala dara za opravičevanje