Obstojnost antioksidantov

Mene pa zanima, kako je z obstojnostjo vitaminov in ostalih antioksidantov, glede na to, da v kozmetiki mnogi niso preveč obstojni, če niso primerno obdelani ali shranjeni (torej v zraku in svetlobi nedostopni embalaži).

Če npr. naredim zeleni čaj v kovinski posodi (tiste srebrne, ki so že nekaj časa full in), ali se antioksidanti uničijo? Ali če zmešaš s kovinsko žlico? Ker sem že večkrat zasledila, da naj se npr. solata (in ostala zelenjava in sadje) ne bi "rezala" na kose z nožem, ker ob stiku antioksidantov s kovino le-ti propadejo.

Zato me zanima, ali je moj zeleni čas sploh kaj antioksidanten? Če del antioksidantov propade - koliko? Enako s sokovi, sadjem, zelenjavo, ki pridejo v stik s kovino (posoda, pribor..)?

Pa vit. C v prahu - koliko je sploh sam po sebi aktiven (v embalaži), koliko, ko ga zmešaš v čaj (ne prevroč, seveda), koliko časa je obstojen v hrani (in pijači)?

Upam, da se kateri kaj sanja o tem.

Imam enake informacije, ampak žal nobene podrobnejše razlage.

Jaz bom pa kar prepisala nekaj iz knjige vitaminska biblija za novo tisočletje:

KAKO IZ SVOJE HRANE DOBITE KAR NAJVEČ VITAMINOV?

• Če zelite izkoristiti vitamine B in C, ki so v svezi zelenjavi, jo samo operite, nikar pa je ne namakajte.
  
• Ne glede na časovno stisko solato pripravite, tik preden jo postavite na mizo. Sadje in zelenjava, ki ju narezemo in pustimo stati, izgubita vitamine.
  
• Zelenjavo rezite in razkosavajte z ostrim nozem, saj je v poškodovanih zelenjavnih tkivih manj vitaminov A in C.
  
• Če svezega sadja ali zelenjave ne nameravate pojesti v nekaj dneh, je bolje, da kupite zamrznjeno zelenjavo. V pravilno zamrznjenem fizolu bo več vitaminov kot v svezem, ki ga ves teden hranite v hladilniku.
  
• Zamrznjeno hrano takoj po nakupu shranite pri najmanj -18 stopinj Celzija, da bo ohranila kakovost in da se v njej ne bodo začele razvijati bakterije.
  
• V zunanjih listih zelene solate, čeprav so trši od notranjih, je več kalcija, zeleza in vitamina A.
  
• Zamrznjene zelenjave nikar ne odtajajte pred kuhanjem.
  
• V listih brokolija je več vitamina A kot v brstih ali steblih.
  
• V rizu z oznako parboiled je več vitaminov kot v glaziranem. Rjavi riz ima večjo hranilno vrednost kot beli.
  
• V zamrznjenih obrokih, ki jih lahko skuhate kar v vrečki, bo več vitaminov kot v običajnih. Vsa zamrznjena hrana je boljša od konzervirane.
  
• S kuhanjem v bakreni posodi lahko uničite vitamin C, folno kislino in vitamin E.
  
• Da se med kuhanjem ne izgubijo hranilne sestavine, uporabljajte pripomočke iz nerjavečega jekla, stekla in emajla. (V posodah iz zeleza boste pač dobili dodatek te rudnine, prikrajšale pa vas bodo za vitamin C.)
  
• Za hranila je najmanj škodljivo, če hrano kuhamo čim manj časa in v čim manj vode.
  
• Zelenjavo, ki se kuha dalj časa, razrezite na velike kose, tako da bo vodi in toploti izpostavljene čim manj površine.
  
• Zelenjavo iz konzerv splaknite, da odstranite odvečno sol.
  
• Mleko v steklenici lahko izgubi riboflavin, pa tudi vitamin A in D, če ga ne hranimo na temnem. (Tudi v kruhu, ki stoji na svetlem, lahko hranila propadajo.)
  
• V dobro zapečeni, hrustavi ali popečeni hrani je manj tiamina kot v drugi.
  
• Krompir pecite in kuhajte v olupkih, da boste ohranili kar največ vitaminov.
  
• Vodo, v kateri ste kuhali zelenjavo, uporabite za juhe, mesni sok za omake, sladki sirup iz sadnih konzerv pa za sladice.
  
• Pri kuhanju zelenjave ne uporabljajte jedilne sode, če zelite izkoristiti tiamin in vitamin C, ki sta v zelenjavi.
  
• Zelenjavo in sadje shranite v hladilnik takoj, ko ju prinesete s trga.

KOLIKO ČASA POMARANČNI SOK OBDRZI VITAMIN C?

Pri pomarančnem soku, ki ga kupite v trgovini, je zivljenjska doba vitamina C priblizno 1 teden od dneva, ko odprete steklenico. Pri sveze iztisnjenem soku, ki ga hranite v dobro zaprti posodi v hladilniku, pa je zivljenjska doba vitamina C priblizno 3 tedne.

To ni popolnoma res ker večina multivitamiskih tablet vsebuje minerale... In to ne samo Ca, amapk tudi Mg, Se, Fe in druge...

Samo če hočeš maksimalen učinek-vprašaj bushbaby-skupaj je redko obstojno.

Miškolina, hvala za trud, ampak nekatere "zapovedi" se mi nekako ne zdijo preveč logične.

In sicer:

Zelenjavo rezite in razkosavajte z ostrim nozem, saj je v poškodovanih zelenjavnih tkivih manj vitaminov A in C. - a ni tkivo poškodovano, ne glede na to, ali je nož oster, ali ne? Rez je vseeno narejen.

Se mi porajajo ista vprašanja kot tebi (sploh v zadnjem postu). No, glede krompirja, res je skorajda sam škrob, a seveda vsebuje tudi nekaj vitaminov in mineralov (vitaminska bomba seveda ni). Btw., tukaj imaš primerjavo surovega in kuhanega krompirja:

SUROVI:

KUHAN:

Kolikor mi je znano, ga je potrebno spiti takoj ko ga raztopiš.

Hvala Staša, saj ga itak ne smem (preveč) jest; ne po prehrani glede na krvne skupine, pa še zato ne, ker so to full hidrati.

Pa tako dober je!

Krompir je bil samo primer, kar se tiče vitaminov in mineralov v kuhani in surovi hrani. (Ker si omenjala škrob in vlakna, sem šla gledat, koliko slednjih dejansko vsebuje, potem pa sem še kar tiste vit. in min. gor vrgla ).

Hja, res je dober, sploh kakšen pire ali pa krompirjeva solata ... boljše, da se ne spomnim

Prednosti zelenjave so vlaknine in veliko vitaminov, pri obojem pa je krompir bolj spodaj na lestvici, tako da mi ni najbolj jasno, zakaj bi bil zdrav. Mogoče pa vsebuje kakšno drugo snov v večji količini kot otala zelenjava ... Lahko vprašaš, zakaj bi naj bil zdrav?