Najprej priznam, da nisem prebrala vseh postov ampak, ste me vseeno
spodbudili, da povem svojo zgodbo. Bolje rečeno, da se izkašljam.
Sama sem se k fantu preselila ko sem bila stara 17 let. Situacija je
bila taka, da sva bila nekaj časa skupaj in sva večino časa preživela
pri meni, to pa tastu in tašči ni bilo všeč, tako, da sta naju izrecno
prosila, naj se raje preseliva k njim, saj imajo oni hišo, mi pa smo
prej živeli v bloku. Nekaj let je bilo vse rožnato. Bila sem sicer
vedno tiho, stara 17 let, si niti nisem upala nič ugovarjat, tako, da
sem delno za svoje težave kriva tudi sama. Ampak po nekaj letih pa je
tašča začela kazati pravi obraz. Ko je bila ona dobre volje, smo se vsi
smejali in nas je imela vse rada, ko pa je šlo njej kaj narobe, pa smo
bili vsi v hiši tiho, kot miške, saj te je drugače lahko kaj doletelo.
Ves čas se vtika v zadeve, ki se je ne tičejo. Vse mora potekati tako
kot ona hoče. Ko smo imeli še skupno gospodinjstvo se je, najraje v
družbi, "pošalila" kako komaj čaka, da se naju znebi. Da bova že vidla
ko bova na svoje. Kljub temu, da sva vedno spraševala koliko morava
prispevati za stroške. Vedno je govorila, da nič, ko sem ji prinesla
denar se je z mano na smrt skregala, potem pa drugje govorila, kako ji
je hudo, kako te
ko preživi, ker nas vse preživlja. Kar naenkrat je imela "predlog", da
ona več ne bo kuhala za vse in naj si midva kuhava kar sama in to sva
tudi storila. Vsak dan mi je slonela nad lonci in gledala kaj kuham in
se zraven ponavadi še zmrdovala. Po eni strani ji ni všeč, ker njenemu
sinu preveč strežem, po drugi stani pa nič ni dovolj dobro. Sedaj, ko
imama svojo kuhinjo velikokrat opazim, da ko naju ni doma nekdo stika
po hladilniku, stvari so prestavljene, ima pa tudi čudno navado, da v
istih copatah hodi zunaj in po hiši, tako, da velikokrat lahko opazim
tudi njene stopinje po tleh. Pa ok to me niti ne moti tako zelo.
Najbolj mi gre na živce, ko se vtika v najin odnos. Zakaj pa je šel
tja, kje si bla pa ti včeraj, zakaj pa nista šla skupaj, zakaj pa mu
tolk strežeš, zakaj pa mu vse pustiš, zakaj mu nič ne rečeš, kaj pa ko
bosta mela otroke.... Zelo pa me jezi tudi to, da mi take stvari vedno
govori, ko njega ni zraven. Zaveda se, da bi ji on vse nazaj povedal,
jaz pa ji ne bom in tudi njemu ne bom povedala, ker ji bo on očital,
jaz pa bom izpadla tožasta jokica, ki nič ne prenese, ona bo pa spet
revca. Kljub dejstvu, da imava svojo kuhinjo, je za njegov zadnji
rojstni dan ona organizirala praznovanje za sorodnike, stala sem
zraven, govorila, da bom vse uredila jaz, da bom jaz spekla in vse
pripravila, ona pa me je ignorirala in govorila čez mene, naslednji dan
pa smo praznovali. Res je bilo presenečenje, niti moj ni vedel za to in
je bil seveda, ker ni bil seznanjen z dogajanjem, v službi. Ja tkole je
to pri nas, pa še veliko stvari je, ampak vas ne bom dolgočasla, sej se
že bolš počutm. AJA pa še tole moj tast je, če se ne bi slišalo čudno
bi rekla pravi CUKRČEK, vedno pripravljen pomagat, nikoli se v nič ne
vtika, zgovoren, dobrovoljen ... oh in sploh!!!
...
....vendar kot sem že napisala pri meni nimava možnosti spati skupaj ali kaj več ker si sobo delim z bratom.....če bi to rekel njegovi mami ne bi več smela zahajati k njemu in bi se pojavil problem kje imeti kaj intimnosti (saj me razumete)...
