JoLynn in Mimi_M čestitke!!!
Latika, lepo da se še kaj oglasiš.
Evo, jaz sem tudi delala skoraj do konca - edino malo dopusta sem še koristila, toliko, da sem pač za praznike doma (uradno se mi porodniška začne čisto v začetku januarja). Sem tudi jaz vesela, da sem zdržala do konca v službi, ker sem bila tako vsaj bolj aktivna kot bi bila, če bi bila že prej samo doma. Je bilo pa tudi meni zadnji mesec oz. od začetka decembra ful naporno, ampak smo zdržali. 
Zdaj za praznike sem se sicer malo polenila, bolj počivam (zadnje par dni no), ampak načeloma sem pa tudi jaz kar aktivna - vedno nekaj skačem naokrog ali pa kaj čistim v stanovanju. Imam pa ponavadi tako, da se en dan počutim ultra super fit in tisti dan ponavadi tudi malo pretiravam v vseh aktivnostih, naslednji dan pa sem potem čisto fuč in bolj kot ne počivam. In potem spet isto. Čudno je tole. Nisem pa še v tej fazi, da ne vem, kam bi se dala, ker sem šele prvi teden doma in se vedno kaj najde za početi. Poleg poskušam malo nadoknaditi druženje s prijatelji, ker bo potem bolj "tuga" nekaj časa in je kar pestro. Ali pa pospravljam, čistim, pripravljam še zadnje stvari za našega škratka. Gnezdim skratka na veliko. Imam pa že kar več ali manj pripravljeno, oprano in kupljeno. Samo par malenkosti še manjka, ki pa jih bova z mojim šla v začetku januarja nabavit. Takrat bom tudi dokončno pripravila torbo za porodnišnico. Itak mora mali počakati vsaj do 6.1., ko bo uradno donošen. Za tem datumom pa bi res rada imela vse ready.
Tudi mene drugače obravnavajo ljudje - je buši že res velik. Mi je zadnjič na pošti rekla, da zdaj pa ne manjka več veliko in bo vsak čas. 
Jaz glede prihoda dojenčka nisem evforična kot nekatere, ga pa tudi že veselo pričakujem oz. pričakujeva, četudi sem takoj zanosila. Ne odštevam še dni, ampak pač mirno čakam, da ko se bo odločil priti, da pač bo.
Sem se pa prijavila na akupunkturo kot pripravo na porod in že komaj čakam. Me prav zanima, kako bo tole potekalo.
Latika, si kaj masiraš presredek?
Layla in Latika, a vesta za spol vajinih dojenčkov ali bo presenečenje?
Midva sva vprašala že na nuhalni, pa ni bilo mogoče zagotovo reči... 
Mimi_M, čestitke tudi tebi!
Mimi_M, ja midva sva vprašala za spol, ampak šele na morfologiji, ker nuhalna ni ravno zanesljiva glede napovedi spola. Sva pa samo rekla v primeru, če se lepo vidi vse, drugače ne. Pa naš mali škrat ni nič kaj sramežljiv in je lepo pokazal lulija (ga je ginekolog v hecu še izmeril 
). In na vsakem naslednjem uz se je potem to samo še potrdilo. Tako, da bomo imeli fantka. 
Mimi_M, tudi pri nas bo fantek 
Layla, midve sva si zelo podobni, tudi jaz imam navale energije, ko je treba v enem dnevu narest vse, kar si zapičim v glavo, potem sem pa naslednji dan kot ena nonica, ne morem nikamor. Včeraj sem se zelo slabo počutila, ampak sem se vseeno spravila ven na sprehod, pa sem komaj prigurala do doma. Moram reči, da zelo pogrešam svoje telo, rada bi tekla, telovadila, si kupla kaj lepega za oblečt (ne nosečniškega!) Tud spolnost v zadnjem trimesečju ni več to, kar je bila. Saj je logično, samo se bojim, kako bo pa po porodu s povešenim trebuhom 
Sem zelo vesela, ker sem imela lepo nosečnost, nobenih večjih težav, sem pa res zelo neučakana. Vsak krč, vsak čuden občutek, pa že takoj pomislim, da se je kaj začelo.
Malo me tudi skrbi, kako bo. Midva sva že celo večnost par in me prav zanima, kako se bova znašla v vlogi staršev. Večinoma ljudje strašijo, kako se odnos po prihodu otroka spremeni (na slabše seveda), pa slišiš potem svašta. Moškemu se svet ne obrne za cel obrat, ženski pa ja. Mene skrbi tudi to, kako bom celo leto preživela doma, ker imam rada svojo službo, rada sem zelo aktivna ... Nočem, da se moj svet vrti samo okoli otroka in vsi pogovori samo okoli plenic in dojenja. Bo kar šok po moje
Se opravičujem, če sem kaj zamorila Je čas, da grem s tega čveka
Joj, Latika, ko bi vedela, kako zelo te razumem. Izgleda, da sva si res zeloo podobni, tudi mene malo skrbi, kako bo celo leto doma z otročkom, z nama s partnerjem itd. Tudi jaz zelo rada hodim v službo (rada sem aktivna poslovna ženska), rada počnem 101 stvar, športam, sem aktivna tako ali drugače. Bo pa potem drugače, se zavedam. Tudi jaz si ne želim, da bi se potem čisto vse vrtelo samo okrog otročka, čeprav ga imam že zdaj najraje na svetu . Si hkrati tudi mislim, da če bo le otrok zdrav in ne bo drugih večjih ovir, da se vse zmore. Pač je potrebno malo več organizacije, to sigurno. Je treba samo voljo in energijo imeti. Pa pomoje se ful pozna, če imaš razumevajočega partnerja, ki prav tako skrbi za otročka in ti pomaga. Moj je hb tak. No bomo videli, ampak je kar očetovski tip.
Drugače pa tudi jaz koooomaj čakam, da grem potem, ko bo otroček malo večji in ko se spravim nekako spet v red, v shopping. Ker res komaj čakam, da bom lahko šla normalno v trgovino in si kupila nekaj lepega nenosečniškega za obleči.
In prav tako sem tudi jaz imela do sedaj srečo, nobenih večjih težav v nosečnosti. Zdaj je postalo malo naporno, ker je otrok že tako velik in mi ni nikjer več udobno (sploh pa ne ponoči v postelji), pa vse me nekaj špika, otrok se premetava po trebuhu in je kar neprijetno itd. Ampak za otročka res vse potrpimo, kajne?
Spolnost je bila pri meni v celi nosečnosti bolj boga. 
Imam srečo, da je moj dragi kar potrpežljiv. Prve 3 mesece nisva imela dovoljenja, zaradi krvavitev. Potem vmes tudi nekaj ne. Kar sva pa lahko, pa meni sploh ni pasalo. Lih kontra kot večina nosečnic - ki jim baje libido naraste do nebes. Pri meni ni bilo niti približno tako.
Sem pa par dni nazaj v kinu imela prvi večji (lažni) popadek in je kar bolelo, trebuh mi je pa večkrat že otrdel, ampak tisto ni nič boleče. Tudi jaz sploh ne vem, ali bom vedela, kdaj se bo zares začelo odvijat. Upam, da bom vedela no in ne bom česa zamudila. No, še en dober teden, pa bomo uradno donošeni in lahko pride kadarkoli na svet. Upam, da bo kmalu. Latika, še malo, pa bo.
Oh, boš vedela, nič bat. Mene je začela prebava navijat sredi noči, potem pa malo začnem to štet in koliko časa je vmes, so bili pa popadki. Potem se je pa mojemu bolj mudilo kot meni, jaz sem še celo stanovanje prej pospravila.
Držim pesti, da bo porod brez posebnosti in zdravega dojenčka. 
Latika tebi tudi. Druge ste pa še daleč.
Alena, hvala
Jaz si v končni fazi resnično želim samo zdravega otročka in netravmatičen porod. Upam, da bo tako.
Meni je trenutno najbolj tečno to, ker praznega želodca ne morem imet (se mi začne kar dvigovat in bruham žolč in slino), če pa kaj pojem pa mi je tudi takoj slabo. Kar je najbolj grozno pa je to, da sploh ne morem pit, še posebej ne vode. Se mi kar dvigovat začne. In posledično ful premalo popijem čez dan. Čisto sem že izčrpana, v službi komaj zdržim. Po eni strani bi najraje šla na bolniško, po drugi pa 2 meseca na bolniški tudi ne morem bit. Ne vem kaj bi sama s sabo trenutno... sploh ne morem uživati v nosečnosti, kot bi rada.
OK, konec jamranja. Računam na to, da bo čez kakšen mesec (??!!) bolje in bom kot prerojena. 
JoLynn, najverjetneje bo kmalu bolje. Tako, da še malo potrpi. Verjamem pa, da je težko,
Iskreno - meni ni bilo skozi celo nosečnosti čisto nič slabo, tako da sploh ne vem, kako je to.
JoLynn saj bo.
Prva dva/tri in zadnji mesec so običajno najhujši. Vsaj pri meni je bilo tako. Na koncu me je pa zaradi vsega tiščanja obupno zgaga matrala. Pa nič ni pomagalo. 
Srednji meseci so najboljši. 
Bo bolje, JoLynn, boš videla!
Meni je bilo najhuje drugi mesec nosečnosti oz. tisti mesec po ugotovitvi, da sem noseča, stalno sem bila noro utrujena in zaspana, čeprav sem ponoči dobro in dovolj spala, veliko hrane se mi je uprlo in v želodcu sem imela tak čuden občutek, kot da mi bo vsak čas slabo, čeprav do tega dejansko ni nikoli prišlo. V službi sem komaj zdržala in sem samo čakala, da pridem domov, da sem lahko lenarila.
Potem se je pa počutje izboljšalo in zdaj sem že nekaj časa prav fajn, res ne morem jamrat, da mi kaj "fali", hehe
Imela sem tudi že drugi pregled pri G in je vse OK, naslednjega imam zdaj šele v začetku februarja
Layla, Alena, Mimi_M, hvala. Saj vem, da bo. Vseeno se moram vsake toliko malo izpihat še tu na PL, da vam ni prelepo.
Mimi, super, da je vse ok. Za spol si vprašala? Se to sploh že vidi na prvem UZ?
Na prvem skoraj sigurno ni videti, midva sva pomalem pričakovala, da bi lahko videli na nuhalni, pa nismo, ginkologinja je rekla, da ne upa nič reči, ker pač ne vidi tako očitno. pa saj za to je še čas, bomo videli, kako bo na naslednjem pregledu, ko bom v 19. tednu že... Vsekakor bi pa rada vedela.
Pa ti oz. vidva?
