Pikapoka - ja, res dobrodošla med nami

mučenicami!

fee - srečno.
Naj se izide -pa da ne bom osladna, bom rekla- kar ok. Ker reči in zaželeti najnajboljše in lepše, to že, samo, priznajmo si, dejansko
ni, ker če ne drugega so prisotne bolečine. Sem pa, kot zanalašč, doživela, da je ena rodila res res najnajlepše, kar se da! Drugače, tako na besedo, vam ne bi čisto nič verjela. A-a!

Ko sem se js mučila i patila že u!-re, sama v porodni sobi, se zgodi naslednje: zvem, da bom dobila družbo na drugi strani pregradne stene, in po dobrih štirih urah mojega matranja, jo pripeljejo, medtem ko sem js tulila k krava (kakat me je tiščalo in sem se napenjala, ni bilo to klasično tuljenje kot vriskanje ali kričanje, ampak tako...k greš kakat, tako...skozi stisnjene zobe) in otrok nikakor ven, je ona lepo nežno in pridno in ljubeznivo kramljala s sestro in fantom, potem se jo je slišalo (po ~15.minutah) izjaviti,
zdaj bom pa kakala, in majhen h-jček zraven in je dete že prijokalo na svet. Čudi in uči se, al kva, !nimam pojma!
Pika - brezveze da jih šteješ in gledaš, one imajo 'hedofterovn', ne šljivijo ns nit 1posto.