Zdaj pa razmišljam, da bi šla januarja raje še enkrat rodit, kot na puljenje modrostih zob...
(vseeno pa ti želim, da bodo modrostni hitro zunaj in da boš imela tako izkušnjo, kot moja prijateljica, ki ga je imela zunaj v 5 minutah in tudi, ko ji je injekcija popustila, je ni bolelo).
Hvala za spodbudo in pozitivne info.
Rodila bom v SG. Kolikor sem slišala in dobila vtis na merjenjih ctg, babicam vsekakor zaupam...
Zaenkrat mi ni težko čakat, se pa zavedam, da bo kmalu, zato dosti razmišljam o tem... PDP so mi popravili za cel teden (naračunan po ZM je šele 3. 12.), tako da tudi če v sredo ne bo še nič, se ne bom sekirala, vsaj dokler bo z mano in plodom vse ok.
Noro si želim svojih popadkov in da mi voda čim kasnej odteče. Porod definitivno jemljem kot izziv, slišala sem vse živo - o tem, da je za umret, tako boli, do tega, da je bilo čist ok in bi šle še enkrat. Na porod sem se pripravljala predvsem v tej smeri, da je vse v glavi: kako vzameš porodno bolečino in kako reagiraš. Zato sem med drugim trenirala sproščanje, največji strah - pred epiziotomijo - pa mi pomaga odpravljati partner s skrbno masažo in raztegovanjem presredka. Tudi čepim vsak dan nekaj časa, ker naj bi bil to popoln položaj za spuščanje ploda po porodnem kanalu (predvsem velikost izhoda iz medenice in kot nožnice). Pa ko vidim oblačilca, me sploh ni strah, da ne bi mogla roditi (torej, da je skoraj nemogoče, da bi kaj "tako velikega" lahko prišlo ven, ker meni se zdi, da mora biti bitjece precej majhno, če so mu take cotke prav, sploh kapica). Pravzaprav se poroda veselim, pa naj se čudno sliši - mislim, da sem dovolj pripravljena, rada imam izzive, seznanjena sem z možnimi komplikacijami, imam veliko voljo, pripravljena sem na bolečino in trdo delo (vsaj upam si trditi, da je tako

). Predvsem želim biti učinkovita in ne pasivna...
Ja, problem je, če je maternični vrat trd, pa imaš popadke (hb za napredek)... Ravno zaradi tega je prijateljica pred kratkim rodila s CR (ni pomagal ne gel, ne umetni)

Tudi na koncu 1. porodne dobe se menda to spet lahko zgodi - v primeru, da porodnica še ni čisto odprta, pa ima noro željo po pritiskanju in se ne more upreti, lahko m. vrat oteče, kar dejansko pomeni zapiranje in podaljšanje poroda... Fajn rešitev (oz. preventiva) je menda na vse 4 in rit u luft (oz. hrbet vsaj v horizontalo) pa plitvo dihanje. Potem ti menda babica pove, ko lahko spet začneš pritiskat... Če kateri prav pride

TinaS, jaz bi tudi kar poklicala, pa vprašala bi še, če je možno kar po tel izvedeti, a je ok al ne (sam vprašanje zaradi zaupnosti podatkov, no, vprašati ni greh), finese ti pa potem že pošljejo, ko jih pač pošljejo. Zakaj bi morala biti toliko pod stresom...