Zdaj imam druge plane. Ampak v srednji šoli( sem bila tudi na veterini) me je kar malo minilo, zdaj mi je pa spet všeč.
, nekaj si jih bom poleti
, cim bo cas pa nacrtujem realizacijo velike zelje- ucenje arabscine
.no, jaz pa sem si vedno zelela bit rock (tko bolj trdi rock) PEVEC... ker pevke se mi je zdelo, niso tako hmmm karizmaticne (mogoce pa samo zato, ker sem zenska ane) ni potrebno dodajat, da sploh ne znam pet (moj pravi da neki kao brundam) o posluhu pa ne duha ne sluha
ko sem bila pa se cist mejhna (pred zanimanjem za glasbo) sem pa hotela bit modna oblikovalka... se potem sem dostikrat kaj skreirala, zdaj pa mi casa zmanjkuje
pa hiso bi mela s slapom skozi (po vzoru Falling water)
Moja želja je, da bi postala pediatrinja, da bi imela ordinacijo, v katero bi otročki z veseljem prihajali in bi rekli: Mamica, kdaj greva pa tisto teto obiskat, k mi srčka posluša? 
Mogoče to ni ravno neizpolnjena želja in je to samo želja, ki se bo upam, da v prihodnosti izpolnila
Drugače sem imela pa včasih prebliske, da bi bi bila pilotka.
(takrat svojga fanta se nisem poznala) ampak tisto se ne dogaja v toskani, ampak nekje na francoskem podezelju! pa tut sicer upam,da bo moje zivljenje manj zamotano in za lase privleceno | da bi bila umetnostna zgodovinarka ali profesorica zgodovine. |
Moje zelje:
- imeti toliko denarja, da naredim za zivali eno luksuzno zavetisce. Tm bi imeli bazen, frizerja, samo dobro hrano, igrace, ogromno prostora in se in se... tko, da bi bli na koncu srecni, da so v zavetiscu. UUUHHH...ze sanjam...
-imela bi ranc z veliko konji...
-pa vikend na morju...
Malina.
Dogaja se v Provansi v Avignonu. Men je bla zelo lepa knjiga in me je potem, ko sem prebrala to knjigo prijelo, da bi živela nekje v Provansi ali pa Toskana drugače imaš pa prov, da bi bilo boljše, da bi bilo za odtenek manj zakomplicirano v resničnem življenju.
Danes je tak melanholičen dan, ko pa ste me s to temo spomnile na neuresničene želje je še posebej 
-jaz bi bila arhitekt, imela bi svoj projektni biro
Vedno sem si želela poklic, kjer bi ustvarjala in bi za mano nekaj trajno ostalo. Lepe in funkcionalne stavbe so moja strast še danes.
Najbolj pa sem jezna na usodo. Vse možnosti sem imela (znanje, ocene, odprte poti) pa sem se odločila drugače. Res me ni nihče silil v nasprotno le "svetovali" so mi. Pa kaj ko ti perejo možgane glede tega že pri 16-ih.
No glede na to katero izobrazbo imam danes, bi se s tem poklicem lahko ukvarjala posredno. No, mogoče kdaj....
Lenyka. Samo zate ena slikca s koralnega grebena v Hurgadi.
uau
