jaz bi pa:
- se ukvarjala z notranjim interjerjem,
- delala v eni ful odpičeni oglaševalski agenciji,
- imela hiško na krasu ali v toskani, (ne ponavljam za malino!! 
)
- in živela srečno do konca svojih dni....
Jaz sem si tudi vedno želela biti pevka pa ni posluha od nikoder...
želim si imeti velik dom z veliko živalmi.
želim živeti tako, da bi lahko polepšala življenje še komu...
Prva je neuresničljiva, drugi dve pa sta na dobri poti, da se uresničita
------------------------------------------------------
Veliko uresničenih sanj vsem prebivalkam Planeta!
Tako, kot ti, Tanja, tudi jaz definitivno ne bom pevka, niti kitaristka v hard rokc bandu. sem brez posluha, za heavy metalom pa norim. Tudi kufre bi jim nosila, da bi malo vsrkala to sceno.
Toliko o neuresničenih sanjah, ker za ostale, ki jih imam, vem, da se dajo uresničiti.
Nekoč biti svobodna, imeti prekrasen dom. In noben pes, niti maček, niti kakšna druga žival, ki bo slučajno priskakljala mimo, ne bo šla naprej, preden ne bo kraljevsko poskrbljeno za njo.
Moje neuresničene sanje so, da bi bila igralka...
seveda full slavna
jst tudi igralka!!! ali pa kaka druga umetnica - rada rišem, tudi arhitektura mi je zanimiva....
pa močna ženska, da bi bila in to... z eno energijo in cilji pa lepa
o neuresničenih bi težko govorila - imam še veliiiko pred sabo
(da je lepa)jaz bi tudi bila slavna igralka...kot Angellna Jolie npr.
ampak rajši imam vsaj malo realne sanje,ki se lahko uresnicijo
Moja največja na žalost neuresničljiva želja je postati veterinarka. Za to mi bo do konca življenja žal.
pa še: ( ne ponavljam) da bi tako dobro igrala kitaro in bobne kot moj fant
da v času študija nisem kakšno leto ponavljala ali pavzirala.
imeti normalno družino z obojimi starši
Moja največja želja pa je da bi bila zdrava in bila vedno vsaj tako srečna kot sem zdaj. In vedno ostala z največjo ljubeznijo v mojem življenju.
Moja največja na žalost neuresničljiva želja je postati veterinarka. Za to mi bo do konca življenja žal.
Zakaj pa to ne bi šlo?
Najprej neuresničljiva... da bi znala risati. ker preprosto ne znam, lahko se še tko matram, pa je tisto, kar narišem, neprepoznavno. Se ne hecam. Frustrirajoča zadeva.
Potem je pa še kar nekaj takih, pogojno uresničljivih... študij v tujini je kar realna želja, samo jaz si želim iti za eno leto v Singapur, delat magisterij. Ni neizvedljivo, ampak bom morala pa pljuniti v roke pri pisanju prošenj in iskanju štipendije.
Pa še ena taka mal nostalgična... želim si biti nekje doma. 
Ker zdej sem nekaj v podnajemniškem stanovanju, kjer se ravno ne počutim doma, pa nekaj pri fantu, kjer tudi nisem še ravno čist domača, stalno bivališče imam še vedno pri starših, kamor hodim tudi samo na obisk... torej rada bi imela en dom, kamor bi se vračala "domov" in ne tko, začasno, kot sedaj.
Zdej pa konc sanjanja pa nazaj na delo, ker sam z željami ne bom nikamor pršla
