Naj končam zvezo?

Najprej en lep pozdravček vsem na tem forumu.Sem nova tle zato sem še zmedena glede določenih zadev.Imam pa sledeč problem.
Sedaj sem že ene 5 mesecev s fantom.Na začetku sem bila zelo zaljubljena vanj in moram rečti da nama je bilo zelo lepo.Toda mene je sčasoma minevalo in kmalu so se pripetili prvi izbruhi in prepiri.Nekako sva vedno rešila zadevo in vztrajala skupaj.Toda sčasoma sva se še bolj prizadela, se užalila in se grdo obnašala en do drugega.Moram rečti da sem sama že neštetokrat hotela končati zvezo, toda vedno je kaj prišlo vmes da potem tega nisem storila.Fant ima namreč včasih nekakšne izbruhe depresije in ko je pač tak to zelo vpliva name.Naj povem da je drugače zelo ljubezniv in razumevajoč, toda jaz več ne vem kaj naj naredim.Imam ga rada, v to sem prepričana, toda ne vem, če najina zveza ima še svetlo prihodnost(namreč imava veliko problemov z razdaljo, on študira, in še veliko stvari).Bojim se ga prizadeti, toda tudi nase moram pomisliti.Nevem kaj naj storim, če naj raje končam zvezo?Bojim se, da bi mi potem bilo zelo žal.ali pa da bi se začel do mene ful grdo obnašat.Prosim pomagajte mi, ker sem zelo zmedena in ne vem kaj naj naredim.
vsak nasvet bo dobrodošel

Če ima pa res tovrstne težave (depresija), se ni za hecat in naj čim prej poišče strokovno pomoč, kjer mu bodo postavili diagnozo (če ima res kakšne težave te vrste) in poskrbeli za ustrezno zdravljenje.

Depresija

Kot je napisala Tanja - če je depresiven in se ne zdravi (psihiater), naj si čim prej poišče pomoč. Saj verjetno sama veš, da ni "nalašč" tak, depresija je bolezen in ne samo slaba volja, kot si ljudje radi predstavljajo ... ampak če ne bo šel k zdravniku, bo vedno slabše, ti povem iz lastnih izkušenj. Postane lahko zelo hudo, možne so tudi samopoškodbe ali poskus samomora. Verjetno ga je v življenju doletelo tudi kaj, kar je potlačil in je ostalo nepredelano, menifestira pa se v izbruhih depresije ... ne vem, ugibam, možno pa je tudi to (to je bil pri meni glavni vzrok). S psihoterapijo in (verjetno tudi) zdravili se da to obvladati, če ne že dokončno odpraviti. Potreben pa je čas in potrpljenje, tako njegovo kot tvoje. Sama zase veš, ali si mu pripravljena pri tem stati ob strani. Srečno.

Braina, tako je kot bi brala svoje besede. To kar se sedaj dogaja tebi se je dogajalo meni. Oba sva bila zaljubljena, veliko lepih stvari, do mene je bil ljubezniv in prijazen, vendar nama nekako ni šlo. Ves čas sva se prepirala, si metala stvari naprej, obtoževala. In ko to počneta oba in tega ne znata ustaviti, potem se to samo stopnjuje. Ampak če se že sedaj toliko prekregata, kaj šele bo?

S svojim fantom sem se ogromnokrat prekregala ravno zaradi njegovega pasivnega obnašanja, ker se je čisto zaprl vase, bil čemeren, nič ni bilo prav. Povedati ni hotel kaj ga muči, odgovor je bil samo ne vem. Lahko, da res ni točno vedel, lahko da mi ni hotel povedati. Ampak že takoj je škripalo pri iskrenosti, pri pogovoru. Takrat sem bila zelo žalostna, želela sem mu pomagati, ga razvedriti, ampak ni šlo. Ni pustil do sebe in tudi jaz sem sčasoma zgubila potrpljenje. Rekla sem mu povej kaj te muči, povej da te pustim na miru, samo naredi nekaj. Ne pa da je izgledal kot izžeta cunja. In če ti ne pove zakaj je take volje, seveda ni iskren do tebe, ne želi te razveseliti, če je takšen.

Nama ta zveza ni šla, končal jo je on, ker je prišel do zaključka, da nama zvezo greni preveč prepirov. Zdj se bo moral ali spremeniti ali pa najti koga drugega, ki se bo spopadal s tem njegovim obnašanjem. Lahko pa da je do takšnega obnašanja prišel samo pri meni in mu mogoče podzavestno nisem čisto odgovarjala, ali pa mu je bila všeč kakšna druga. V glavnem njegovo obnašanje mi ni bilo čisto nič jasno in nekako sem izgubila veliko energije pri tem, ko sem želela pomagati. Ne rečem, če se to dogaja 1 dan dva, ampak da se to vleče cel teden ali dva,...

Tako, da ti kar poslušaj samo sebe, ne oziraj se na druge ali na njega, v smislu kaj bo z njim, če grem. Je pa tako, sicer se sliši zlajnano ampak lažje je končati sedaj, če si v dvomih glede zveze, kot kasneje, ko mogoče že živiš skupaj,... In če dvomiš o vsem, potem imaš odgovor že na dlani.

Braina, tako je kot bi brala svoje besede. To kar se sedaj dogaja tebi se je dogajalo meni. Oba sva bila zaljubljena, veliko lepih stvari, do mene je bil ljubezniv in prijazen, vendar nama nekako ni šlo. Ves čas sva se prepirala, si metala stvari naprej, obtoževala. In ko to počneta oba in tega ne znata ustaviti, potem se to samo stopnjuje. Ampak če se že sedaj toliko prekregata, kaj šele bo?

S svojim fantom sem se ogromnokrat prekregala ravno zaradi njegovega pasivnega obnašanja, ker se je čisto zaprl vase, bil čemeren, nič ni bilo prav. Povedati ni hotel kaj ga muči, odgovor je bil samo ne vem. Lahko, da res ni točno vedel, lahko da mi ni hotel povedati. Ampak že takoj je škripalo pri iskrenosti, pri pogovoru. Takrat sem bila zelo žalostna, želela sem mu pomagati, ga razvedriti, ampak ni šlo. Ni pustil do sebe in tudi jaz sem sčasoma zgubila potrpljenje. Rekla sem mu povej kaj te muči, povej da te pustim na miru, samo naredi nekaj. Ne pa da je izgledal kot izžeta cunja. In če ti ne pove zakaj je take volje, seveda ni iskren do tebe, ne želi te razveseliti, če je takšen.

Nama ta zveza ni šla, končal jo je on, ker je prišel do zaključka, da nama zvezo greni preveč prepirov. Zdj se bo moral ali spremeniti ali pa najti koga drugega, ki se bo spopadal s tem njegovim obnašanjem. Lahko pa da je do takšnega obnašanja prišel samo pri meni in mu mogoče podzavestno nisem čisto odgovarjala, ali pa mu je bila všeč kakšna druga. V glavnem njegovo obnašanje mi ni bilo čisto nič jasno in nekako sem izgubila veliko energije pri tem, ko sem želela pomagati. Ne rečem, če se to dogaja 1 dan dva, ampak da se to vleče cel teden ali dva,...

Tako, da ti kar poslušaj samo sebe, ne oziraj se na druge ali na njega, v smislu kaj bo z njim, če grem. Je pa tako, sicer se sliši zlajnano ampak lažje je končati sedaj, če si v dvomih glede zveze, kot kasneje, ko mogoče že živiš skupaj,... In če dvomiš o vsem, potem imaš odgovor že na dlani.

selena kako dolgo pa sta bila v zvezi?In kako pogosto sta se kregala?

Ker pri nama je bilo nekje mesec dni čist v redu, sam bla zelo zaljubljena vanj, a  kot sem že rekla me je kmalu vse minilo.To pa se je zgodilo ko pač nisem morala priti na zmenek( ker imam velikokrat močne menstrualne in trebušne krče in me je glih tisti dan ful matralo :) in on je popenil ko sem mu povedala namesto da bi mi stal ob strani.Takrat me je zelo prizadel in to ni bilo zadnjič.Saj ne pravim da jaz nisem njega nikoli, a sigurno pa ga nisem tako zelo oz.tako kruto (ne govorim o tem kar sem zgoraj opisala, ampak še o drugih situacijah)
Aja glede depresije.Naj povem da ni huda oz. še sama nevem kako in kaj je to pri njem.Ko mu pač kaj ne uspe (glede šole, ali pa da se kaj zgodi) postane želosten, nase gleda kot da je najhujša napaka na svetu in kot pravi nima teka da bi jedel.A za razliko pa se ne zapre vase ali pa sobo, ampak pač gre med ljudi, kar je dobro.Jaz nevem kako je zdaj glede depresij, ampak vseeno pa mislin da ni tako hudo, da bi moral k zdravniku.Mogoče samo pretirava glede porazov.

Naj omenim še to.Teden dni nazaj sva se nekaj spet skregala.Namreč ni si bil sploh podoben.Ni mi hotel povedati kaj ga muči.Ko sem ga vprašala kaj se dogaja, mi je le odvrnil da jaz tako ne morem razumeti.Bila sem tako žalostna in jezna nanj, pa sem ga pustila na miru.Sem mislila, da se bo naslednji dan kaj javil, pa nič od tega (kar mu ni bilo podobno).Še več cel teden mi ni pisal, niti ko sem bila na msn-ju ni nič klikal.Bila sem že prepričana da ima drugo ali kar koli.Potem pa ga po enem tednu jaz vprašam lepo, če je kaj kar ne vem.In se dela kot da ni nič.Pove mi kaj ga je mučilo(naj bi imel neke težave z zdravjem) in ko sem to izvedela sem bila tako besna nanj, ker mi je rekel da jaz ne morem razumeti kaj se dogaja z njim.Pa že začne, da ni bilo prav kar je naredil in bla bla.A meni je šlo po glavi le to, da kaj je to takega, da mi ni moral povedati da ima težave z zdravjem in sploh da se cel teden ni javil in me ignoriral.(Ne vem, mislim da je tukaj nekaj drugega vmes.)Še tisti dan sva se pogovarjala, da končava zvezo.Jaz sem to poskušala že velikokrat, a mi nikakor ne uspe.Očitno se bojim prizadeti ali pa se bojim tega kako bi začel na mene gledati.Rada bi se rešila tega, ker mi je že postalo mučno.
Res ne vem kaj storiti.Verjetno je najbolje da končam vse skupaj.Kaj pravite na to?

Baina, bila sva v vezi 4 leta. In zelo pogosto sva se kregala. Najbolj trapasto je bilo to, da vedno zaradi ene petih stvari na katere sva pač imela vsak svoje poglede. Povsod drugod sva našla neke komrpomise, pri določenih stvareh pa ni šlo.

Po tem kar si napisala se mi zdi, da v vezi kar precej trpiš. Ni normalno, da ti fant ne zaupa svojih težav, ker komu jih bo, če pa ne tebi? Ti bi morala biti na prvem mestu. Če ti je pomembna iskrenost in pogovor...mislim, da tega pri tem fantu ne najdeš ravno v izobilju. In takih situacij bo čedalje več. Pa da se ti cel teden ne javi, ne vem, jaz osebno tega ne bi prenašala. Spoštovala bi zasebnost, da hoče mir, ampak hočem, da mi to vsaj pove. Da mora razmisliti pri sebi, karkoli. Ignoriranja pa pri fantu ne bi prenašala.

Če hočeš sama sebi dobro, pojdi stran, lepo uživaj in že se bo našel kdo, ki mu bodo tudi iskrenost, pogovor in zaupanje veliko pomenili.V bistvu sedaj mučiš samo sebe. Fant pač še ni dorasel zvezi ali pa je pač tak njegov način in v nobeni zvezi ne bo kazal pretiranega zaupanja in želje po pogovoru. Ampak če to tebi veliko pomeni, ker to so osnove zveze, potem nimaš kaj več razmišljati. Seveda pa je odločitev tvoja.

Baina, opis tvoje zveze nikakor ne zveni obetavno, sploh kar se njegovega odnosa tiče, tako, da jaz bi na tvojem mestu temeljito premislila, če se splača vztrajati (po prebranem sodeč se IMHO ne splača).
Pretehtaj poitivno in negativno, daj na tehtnico in boš videla, če je vredno ... Načeloma pa je tako da naj bi nas zveze na prvem mestu izpopolnjevale in osrečevale (kar pa seveda ne pomeni, da ne pride do konfliktov in nesoglasij - morajo pa ta biti izjema, ne pravilo), pri tebi pa ni videti, da bi bilo tako, niti da se kaj takega obeta.

Lepo pozdravljeni!

Naj še moja malenkost doda nekaj pametnega: dejstvo je, da dekleta zelo rade stvari napihnemo. Ko je naš ego prizadet (v veliki meri je največkrat on kriv za naše slabo počutje), želimo z besedami svoja dejanja olepšati - beri: s tem porivamo partnerja v slabo luč. Vsak človek je vreden ljubezni, pa naj bo lep, grd, mlad, star, v depresiji ali ne itd. Od nas samih je odvisno, kako se bomo s situacijo spopadle. Če nekdo naredi blokado pred ljudmi, je to predvsem zaradi tega, ker se boji, da bi bil ponovno prizadet. Oz. če ljudje skrijemo pravi jaz, je lažje funkcionirat med ljudmi (kratkoročno). V zvezi ni nihče od nikogar terapevt, je le partner - v dobrem in slabem. Največja napaka, ki jo lahko naredimo je, da rešujemo oz. poskušamo reševat probleme ljudi, ki jih ljubimo - tako ali drugače. Največ kar lahko partnerju damo je brezpogojna ljubezen. To je pa najtežje, saj to zahteva, da spremenimo sami sebe, ne druge. Rek "Najprej pometi pred svojim pragom" ni kar z zraka padel.
Noben ne more odločat o tvoji usodi, le ti sam. Nikjer ni zapisana, noben je ne bo napisal. Ti jo krojiš. Najhuje pa je, da ni nikogar za krivit. Vedno se sam odločiš. Ko duhovno zrasteš, da to razumeš, zdržiš vse spritiske in je v vsakem krogu ljudi lažje. Vsak od nas ima podobne izkušnje, pa vednar so popolnoma individualne. Ne iskat mnenja v drugih, najdi ga v sebi. Ko se naučimo ljubiti sebe, bomo sposbni ljubiti druge. Vse za začne in konča pri nas samih.

Pozdrav punce. Lep čas se že nisem javila in za mano je kar težko obdobje.Naj povem da sem s fantom končala, saj kot ste že same ugotovile ni bilo vredu.Najprej je on končal zvezo, a po enem tednu me je spet klical in hotel da se dobiva.Jaz nisem bila pripravljena na srečanje z njim in sem mu lepo rekla, da je boljše če se nekaj časa ne vidiva in da pustiva stvari kot so.In potem sva se čez nekaj časa pogovorila in takrat sem mu povedala da ne bo šlo tako več naprej, da je vsega preveč in poleg tega sva bila že narazen.Govoril mi je x reči, da brez mene ne more in da me nikoli ne bo pozabil in bla bla...Saj poznate kako to gre.In nekje po enem tednu on, ki je govoril da me ne bo nikoli pozabili in mi vedno govoril da je ful zalublen in še in še; je  lepo že na sveže zaljubljen in precej srečen,kot je videti.Mene je ko sem ga videla skoraj infarkt, saj ga imam ful rada in neven en teden mi nekako ni doba da bi pozabil partnerja, zato tako reagiram in sem ful zbegana in žalostna in se sploh ne morem vključit v družbo ker mislin le o tem, kako mi je lahko tako lagal.Mogoče je res da napihujem celo stvar in si delam po nepotrebnem skrbi, a vseeno moj srček je zelo strt.
 Ima mogoče kera podobne izkušnje ali vsaj kak nasvet kako rešit vse skupaj.Mogoče kakšen nasvet za najhitrejše blaženje srčnih težav, ker jaz sem res zelo na trnih in nočem biti več dolgo tako.

En lep pozdravček

Boh, še en labilnež ki se šlepa na ženske. Po mojem mnenju ni tale zadevica ravno "frišna" s tole drugo gospodično. Ne rečem, da je imel kaj konkretnega z njo ko je bil s tabo, a ziher ni padla iz neba in nekdo, ki dejansko stoji za besedami, ki ti jih je izrekel, te ne ignorira teden dni, tudi če ima težave ki jih noče deliti.

Veš kam merim?
Najlažje je nekoga "marinirati" ko imaš še kako drugo železo v ognju, da te med tem časom zabava. Ziher ni bil toliko bolan da ni mogel poklicati in msnjati.

Rezervico si je delal ves čas dokler ni ena popustila, to je to. MHO seveda, ne poznam ne njega ne tebe, a to je kar sklepam iz tega opisa. In ne boli te srce ampak ego, to se pa hitro pozdravi. Nehaj misliti nanj in si najdi dedca kot se spodobi, ne enega, ki je očitno nesrečen sam s seboj in čaka da ga osrečijo drugi ljudje (v tem primeru punce). Taki pridejo v najnižjo kategorijo po moji lestvici, ker ni niti babjak ali čustveni invalid, ampak fetus pa še amater po vrhu.

Aja, klin se s klinom zbija Akcija!