S fantom sva skupaj slaba 3 leta. Njegova družina me je lepo sprejela ampak vseeno se pri njih počutim neprijetno. Vzrok za to, je predvsem njegova sestra. Je starejša od mene in nekako se sploh ne morema ujeti. Ko pridem tja, gre v svojo sobo, se ne pogovarja z mano, razen tu pa tam me vpraša za kakšno stvar... Sprva sem mislila, da sem jaz nekomunikativna ampak zakaj se z fantovo mamo lahko pogovarjam več ur, z sestro pa ne? In še smešno je, ker so nama všeč iste stvari, imama približno enak stil. Na začetku sva se bolj pogovarjali in tudi marsikaj sem ji zaupala, med drugim tudi, o tem, kakšen je moj odnos z fantovo bivšo, ki je "bila" moja prijateljica. Povedala sem ji, da me občasno zmotijo njene pripombe o tem, kakšen odnos pa sta imela onadva in da mi je naredila marsikaj slabega. Sestra od fanta pa je dejansko to bivšo videla enkrat v življenju, po 2 letih, ko pa sem jaz začela hodit z njim, pa njo vabi na kavo, na facebooku si komentriata vsako stvar, vsako sliko si "lajkata", in ni mi jasno zakaj, zdaj po tolkem času, medtem ko ta sestra ve, da mi gre to v nos. Sparšujem se, ali mi na ta način hoče pokazat, da je tista bivša boljša od mene ali pa sta zdaj čisto virtualno si postali všeč. Moti me, da se najin odnos s to sestro ni premaknil nikamor, zadnje čase se odstrani takoj ko pridem, po možnosti me sploh ne pozdravi. Vidimo se prb. enkrat tedensko in ne razumem zakaj sem tak trn v peti. Problem sem večkrat omenila fantu, pa tega ne razume in mi govori naj se ne sekiram. Jaz pa se, ker čisto malo manjka, da še naju bo začela spravljat narazen. In tudi nasplošno, z vso družino ne najdem neke večje povezave, ker imajo rahlo drugačne običaje in vrednote. In tudi večino stvari, razumejo narobe. Ne morem se niti vklopit niti sprostit, in premislit moram vsako besedo, ki jo izrečem. Ne želim pa se grdo gledat.
V glavnem, to vse skupaj, me tako razžira, da se počutim odveč in bi najraje končala s fantom. Ti negativni signali so enostavno preveč očitni. Nevem kaj naj...