V glavnem, sem trenutno malce slabe volje (no, precej), ker sem bila ravnokar pri moji zdravnici in je med drugim omenila, da bi lahko simptomi, ki jih imam kazali na multiplo sklerozo. No, že pribl en teden opažam mravljinčenje in odrevenelost nog, no, to se mi ni zdelo tič tacga, ker se to vsakemu kdaj zgodi, sploh če sedi nonstop za pc-jem. Ampak včeraj in danes te simptome občutim ves čas, pa naj sedim, hodim, kolesarim, stojim, malo me zanaša, počutim se švoh.....in to se stopnjujej. V stopalih me "pika", predvsem ena noga je ves čas otopela. Istočasno mi je že kak teden slabo: na bruhanje mi gre (ampak ne bruham), s prebavo imam težave, zvija me v trebuhu. Slabo mi zdaj ni več, mravljinči pa me še. Pred 2 tednoma sem z Logesta prešaltala na Yarino in sem pomislila, da bo to krivo in sem klicala ginekologinjo in med. sestra je rekla, da je najbolje, da neham z jemanjem, čeprav sem sredi zavitka. Moja zdravnica pa se boji, da niso krive tabletke, ker če bi bila težava slaba prekrvavljenost, bi gibanje moralo to rešiti, za to je pomislila na nevrološke motne. Zdaj imam napotnico za preiskave v Izoli, ampak moram čakat do pon. in to me malo mori, ker ne vem, kaj mi je. Kakšne preiskave naj po tvojem zahtevam (ker od njih moraš zahtevat, ker sami ne naredijo nič, to sem se naučila na lastni koži)? Npr. moja zdravnica bi me rada poslala na magnetno resonanco... Upam, da boš to prebrala.
- Nega obraza &
telesaZadnje novice
Najbolj brano

- Make up &
ličenjeZadnje novice
Najbolj brano

- Moda &
stil - Rekreacija &
hujšanje - Zdravje &
odnosiZadnje novice
Najbolj brano

- Nosečnost &
starševstvo































). Jaz pa sem paranojična odkar je, ko sem bila v gimnaziji, moja prijateljica in sošolka dolgo tožila, da jo boli glava in so jo zdravniki odpravili s: "psihosomatsko, dekleta imajo v teh letih čustvene težave in iz tega izvirajo skoraj vsi njihovi problemi itd.". Potem so ji končno slikali glavo, našli ogromen tumor, nakar je umrla na operacijski mizi. Take izkušnje te naredijo paranojično.

Ne samo da je bil zdravnik (čeprav si ne zasluži take oznake) neprofesionalen ampak, čista sramota za zdravnike. Sploh ne morem verjet.
Na onkološkem so baje res prijazni (moja teta je pogosto tam), čeprav morajo delati več, kot so plačani in imajo opremo staro 30 let, ki se nenehno kvari itd. Saj se nisem takoj začela jokat, najprej sem mu rekla, da glede na to, kar mi je do sedaj povedal, ON nima pojma in da nisem prišla sem po žalitve in da če se njemu ne da ukvarjati z mano, bom prišla drug dan in me bo pregledal kdo drug in da nisem mlada dama
Je pa res, da je Izolska bolnišnica baje na zelo nizkem nivoju kar se tiče volje za delo in sposobnosti osebja, seveda so tudi svetle izjeme. In je tudi res, da bi ljudje, ki delajo v zdravstvu, morali imeti večji čut za odgovornost, ker so od njih odvisna življenja. Če jaz npr. kot prevajalka kdaj kaj slabo prevedem, ne bo nihče umrl (razen če gre za navodila za uporabo zdravila 
Sicer ne vem, ali si bila na urgenci ali na navadnem oddelku, ker na urgenci bi jaz do neke mere tolerirala odrezavost, so res pod pritiskom in kar veliko odgovornost nosijo zaradi diagnostike. (Mene so na urgenci vprašali, češ zakaj sem pa jaz prišla, če me trebuh boli in se mi malodane smejali v obraz - prišla sem pa s hudim vnetjem slinavke, že tako sem (pre-)dolgo čakala, preden nisem več zdržala od bolečin.) Ampak tale tvoj zdravnik je šel pa IMHO res čez rob in bi moral slišati nekaj krepkih.

