Jaz sem nekoč nekaj časa bila s knjižnim primerkom maminega sinčka. Pa sem jo kaj hitro pobrisala, ker sem ugotovila, da to nikamor, ampak res nikamor ne pelje.
Pri njem je bilo tako, da je bila na prvem mestu mama, potem sestra, potem precej časa nič, potem pa jaz. Pa nekaj časa sem še mislila, da je oh, lepo vzgojen, ker ga skrbi za mamo in sestro, ker je oče umrl in sta ostali sami, pa sem potem ugotovila, da je lepa vgoja nekaj, popkovina v poznih dvajsetih letih pa nekaj čisto drugega.
No, pa sem šla. Hvala bogu!