Evo, sem preživela....
Sam postopek MR glave sicer ni tako grozen kot sem si predstavljala, bolj smotano je to, da moraš biti res čisto pri miru in še sline ne smeš bolj močno požreti. Pa tisti hrup -joj, kljub čepkom v ušesih je zelo glasno, kot bi te z gongom po glavi...ampak to se da potrpeti.
Od vsega je bilo najmanj prijetno, ko mi je v žilo na roki vstavljal cevko za barvilo (če je potrebno vbrizgati barvo v žilo, že prej pripravi vse, čeprav to ni vedno potrebno in tudi meni nato ni nič vbrizgal). Na eni roki se mu je namreč ponesrečilo in mu je počila cevka, ko je že bila vstavljena v žilo. Nato je še enkrat vstavil na drugi roki.
Za uporabnice leč naj pojasnim (če je katera v dvomih kot sem bila jaz), da ni potrebno mižati in lahko ves čas gledaš. Sem mislila, da je tako kot na EEG-ju, ko moraš imeti ves čas zaprte oči (razen seveda med vajami /odpri oči-zapri oči/).
Me je pa opozoril, da me zna tatoo (imam ga na zg. delu hrbta) peči... ni pa nujno, da je sicer odvisno tudi od barve. No mene ni peklo nič, je pa res, da moj ni velik.
Je pa potrebno sleči vse, kar ima karkoli kovinskega - kavbojke, modrček (zaponka)...tako da sem bila v perilu (še dobro da sem imela spodnjo majčko).
Cel postopek (od priprave do slikanja) je trajal eno uro - toliko časa sem bila noter.