Se strinjam z vsem napisanim. Sama se že več let poskušam
domislitkakšnega načina, ki bi vsaj tistim, ki jih poznam odprl oči. Pa
se vsebolj zavedam, da je to ravnanje nemogoče preprečiti. Pisala
semprotestno pismo nekaj korporacijam ter svoje misli posredovala
parimženskim spletnim revijam. Kar se tiče pisanja pisem korporacijam,
sem"zadela na lotu" -svojo naivnost! Na zavest in vest tistih, ki
sovpleteni, ne moremo računati!
Mogoče
je res, da le ženske lahko kaj storimo, saj smo največjeporabnice
kozmetike -tako, da kozmetike, za katero so trpele živali nekupujemo
več (tukaj bi se lahko govorilo že o neki kolektivni krivdi).Vprašanje
je, koliko škode dejansko naredimo multinacionalkam, ki imajopokritih
toliko sfer (gospodarskih in političnih), da jim verjetnopodročje
kozmetike pomeni le neznaten del. Problem je v tem, da so tefirme tako
močne in se še naprej združujejo! Tu so še zdravila, mesniizdelki,
krzno... in največje področje -področje surovin. In kako selahko potem
zanesemo na razne spiske firm, ki naj ne bi delale poskusovna živalih.
Mislim, da je vsaka farmacevtska, kozmetična, oblačilna,prehrambena (ki
je tako ali tako absurdna -si predstavljate npr.pašteto iz človeških
ostankov -najbrž težko, pa je koneckoncev toisto!). No, pa sem spet
zašla s poti!...
Hočem povedat, da se zavedam, da je skoraj
nemogoče karkoli storit inda je problem preveč razsežen, da bi se ga
dalo rešiti -vsaj dokler botrajala civilizacija. Po drugi strani pa, če
vsak stori vsaj malo, sebo mogoče premaknilo vsaj za delček. Vsaj v
Sloveniji. Mogoče bi s tem,da določenih izdelkov, za katere vsaj
sumimo, da so bili testirani naživalih, pač ne kupujemo, lahko vplivali
vsaj na slovenske uvoznike. Čevam uspe spreobrnit vsaj kakšno dušo,
potem je to že kar uspeh. Če sesamo spomnim tistih kranjskih mučiteljev
muck!
Mimogrede še tole: že nekaj časa nazaj sem v medijih
zasledila, da najbi se tudi pri nas skrivno izvajali poskusi na živalih
v farmacevtskenamene. Ta prispevek sem videla enkrat, bežno in potem je
vsepotihnilo, tako da ne vem podrobnosti. Če kdo ve kaj več, naj
napiše(prosim samo strogo preverjene zadeve, ker so to zelo občutljive
inresne stvari in ne gre kar povprek obtoževat!). Upam sicer, da
tazgodba ni resnična!
In še za konec: sama nisem nič kaj
svetniška. Res da ne jem mesa in setrudim, da bi se uprla korporacijam,
ki z vsemi možnimi nepotrebnimiizdelki bombandirajo moje uboge zmedene
možgane in se vsaj tja pa sempo telesu rajši namažem z naravnim olivnim
oljem... In potem me ženaslednji trenutek premami kakšna lepa
steklenička in vedno prisotni-"Samo enkrat se živi!" ali "Saj tudi
ljudi vsak dan nekdo, nekje nasvetu muči... (od Bush-a, verskih
fanatikov in skrajnežev... dovsakdanjega življenja, ki nam zadaja
vsakodnevne muke)!" ali "Saj nične morem storit!"... Skoraj brezupno!
Toliko na to temo za danes... Upam, da vas nisem preveč izmučila!