Ličenje - zakaj, od kdaj, kako pogosto... :)

Jaz sem se začela ličiti ob koncu OŠ. Takrat nisem uporabljala pudra, ampak samo korektor, in pa maskaro. Zdaj se pa naličim skoraj vsak dan. Če sem cel dan doma, sem brez MU-ja, drugače se pa naličim priložnosti primerno. Drugače pa ponavadi uporabim tekoči puder, korektor, puder v prahu, senčke, maskaro in kakšen gloss za ustnice. Ob posebnih priložnostih se pač naličim bolj opazno, drugače pa poskušam biti čim manj vpadljiva. Vse to mi vzame približno 15 minut, lahko še dalj.

Ličim se pa zato, ker tako skrijem svoje nepravilnosti in poudarim, kar imam lepega in tako se pač počutim bolj samozavestno.

zame je MU del "maske", ki jo imam za ven. sestavlja celotno podobo, ki jo slečem in sezujem takoj ko stopim skozi vrata doma, enako tudi z obraza. doma tudi med vikendom nisem nikoli naličena.

ko pa delam MU pa je kar celovit. začnem s primerjem za oči, tri senčke, wet liner iz najtemnejše senčke v trojčku, mineralni korektor za podočnjake (najprej očistim fallouts), nanos tekočega pudra (konkretno prekrivajočega), še enkrat mineralni korektor na podočnjake, malenkost blusherja, balzam za ustnice, šminka(z leskom) ali gloss(obarvan), kodranje trepalnic s kleščami in volumen maskara črna, konkreten nanos (vedno - nisem za naravne trepalnice, so bolj boge). čez nekaj ur dobijo ustnice popravek in obraz translucent puder v prahu za matiranje (če se mi ljubi).

ne uporabljam highlighterja (če že, je redko pa mi nekako ni všeč), bronzerja (i like it pale), črtala za obrvi (si jih barvam) in črtala za ustnice.

če grem ven je pomemben del MU tudi da še enkrat dodam nadlak na nohte, da izgledajo sveže namazani. glede na to, da imam hitrosušeče mi to ne vzame veliko časa.

s frizuro vred mi vse to vzame največ eno uro, res pa da ne hitim, ker če sem v naglici in živčna, ne naredim dobrega MU.
zame je ličenje ustvarjanje, obred s katerim se tudi psihično pripravim za ven in kot že rečeno priprava maske oz vloge, ki jo bom odigrala v različnih situacijah.

na splošno mi MU ogromno pomeni - nosit ga še najmanj, bolj se izobraževat o izdelkih in novih tehnikah. dala sem tudi že nekaj tečajev skozi. največji užitek pa mi je delat MU na lepem obrazu in osebi, ki se popolnoma prepusti (če se ne, je pa prav beden občutek), kak ekstravaganten MU za na oder, naj bo punca ali fant. pa tudi kupujem rada in zbiram :).

konkreten MU sem začela v 2. letniku gim, prvi začetki ko sem bolj skrbela za prikrivanje nepravilnosti kože pa že v 7. razredu OŠ.
imam pa tudi obdobje ko MU sploh nisem smela uporabljat zaradi neznane izredno hude reakcije na vekah na katerikoli izdelek... (to je bilo kakšne pol leta, oz leto) in mi je bilo ful hudo brez MU (sem ga res pogrešala) in tudi strah me je bilo ponovno začet (te reakcije se niso pomirile cel teden če sem samo enkrat dela kaj gor - grozno res)...

se pa strinjam z eno predhodnico - tudi zame je obraz najlepše slikarsko platno...
zelo rada eksperimentiram - samo nekaj najljubših MU ponovim večkrat.

Z ličenjem sem začela zelo zgodaj,se ne spomnim točno kdaj,verjetno12,13 in ker sem uporabljala puder sem morala tudi uporabiti maskaro,saj brez tega v kompletu ne gre.Se mi zdi da daje čuden videz.Senčke nisem nikoli uporabljala,niti se nisem šminkala,morda kdaj glos,sedaj pa mi ravno šminkanje povzroča orgazme.I like it red in v glavnem bolj žive barve.Poleg tega uporabim maskaro in obrobim oči. Všeč mi je pinup style.
Brez make upa se počutim naked in ne grem nikoli ven brez vsaj -pudra,maskare,glosa in blushera.
Za kakšne posebne priložnosti al pa če se mi ljubi nanesem mineralne senčke,dam veliko maskare in obrobim ustnice pred nanosom šminke-si pač vzamem več časa.
Ob tem vedno uživam,rada tudi probavam nove make upe pred špeglom in sem včasih tudi tri ure v kopalnici.

Nevem od kdaj se ličim oz. kdaj so se začela razna eksperimentiranja . Verjetno nekje v zadnjih razredih osnovne šole (7, 8 razred). Spomnim se, da me je najbolj zanimala maskara , zato sem s slednjo tudi najprej začela - žal neuspešno, saj je nisem znala pravilno uporabljati (posledica: zlepljene trepalnice, črni kolobarji pod očmi ).
No, potem sem začela uporabljati puder - predvem zaradi zakrivanja posameznih mozoljčkov.
Trenutno moje ličenje izgleda takole: za službo uporabim tekoči puder, korektor, rdečilo, mogoče highlighter, mogoče maskara. Tu in tam grem pa tudi brez vsega tega v službo in me to niti malo ne moti. Nisem odvisnica od mu-pa Tudi posebej drugačnega občutka nimam, če nimam ničesar na sebi, zato se naličim kadar mi paše.

Zakaj: ker se brez počutim kot da mi nekaj manjka (kot bi npr. šla ven brez majiceLOL) +zakaj ne bi bolje izgledala, če lahko?
Od kdaj: od vedno LOL, od 13.-14.

Kako: minimalistično v bistvu. Vsak dan obvezno puder, korektor, blush/bronzer & gloss, MU oči se zadnje čase izogibam, razen če grem "na lepše", ker imam neke težave zaradi oči...vse se mi zapaca nekako pa moti me zaradi leč? (ne vem še točno kaj je s tem, moram pogruntat).

Dostikrat grem iz hiše brez kakršnega koli makeupa iz raznih razlogov - ponavadi ker ne utegnem. Včasih se mi enostavno ne zdi primerno, npr. če gremo kam v hribe, na smučanje (puder in čelada zame ne gresta skupaj), sankat na kak hrib... Včasih se mi ne da, npr. če skočim samo na hitro v knjižnico ali v Spar, se mi pač ne da cela preoblačiti in urejati.
Vendar pa se mi zdi absolutno lepše, če nosijo ženske moje starosti vsaj malo make upa.

Evo, vse povedano, predvsem podčrtani del. Poleg tega uživam v "mazanju", sploh če si lahko vzamem malo več časa kot običajnih 5-10 minut zjutraj pred službo. Osnove so zame puder (na izi), svinčnik za oči, maskara, blush in vsaj balzam za ustnice.

Jaz sem pa namazana cca 30-50% časa. Za vsako malenkost, za katero iz hiše stopim, se mi ne ljubi. MU imam za v službo in za ven, pa še to ne veliko in ne vedno. Od kdaj, hm, nekje od 14-15 leta. Takrat je bilo pa zame čisto drugače, takrat nenamazana nisem niti smeti nesla iz hiše, ker kaj če me kdo vidi. 

Mišljenje, da morajo ženske biti namazane 24/7 mi po pravici povedano ni všeč. Kakor komu paše. Z izjavo ene od predhodnic, da lep obraz, fit postava in lepa oblačila nič ne pomenijo brez MU, se pa nikakor ne morem strinjat.

Emm, pred tedni smo o kdaj in kako debatirale že v tej temi.

Tudi jaz sem z ličenjem začela nekje ob pričetku gimnazije. Na začetku sem uporabljala samo obarvano kremo in malo maskare, danes za vsakodnevno ličenje uporabim tekoči puder, barvico za oči in maskaro, ki mi predstavljajo osnove ličenja. Ponavadi se naličim še s kakšno senčko in glossom, med tednom za ličenje redko porabim več kot 5 minut. Zame so to neke osnove urejenosti in nikoli ne grem nenaličena v službo ali na faks. Sem pa dotikrat brez MU čez vikend ali ko sem cel dan za knjigami; nikoli se ne naličim npr. samo za v trgovino.

Vpliv PL pa se v mojem primeru kaže na nohtih; preden sem prišla na PL sem si nohte namazala mogoče vsega skupaj štirikrat. Sedaj pa si že več kot leto ne predstavljam več življenja brez nalakiranih nohtov

No, sem izvedela veliko novega Zanimivo se mi zdi, da nekatere mislite, da je ličenje osnovna higiena in dobila sem občutek, da mislite, da je obraz, ki ni popoln in ni naličen kar nekako zanemarjen... Meni se ne zdi, da bi bila jaz zanemarjena ker se ne ličim. Vsak dan zjutraj in zvečer redno in čedno očistim obraz s čistilnim gelom in uporabim tonik in kremico in v tem obredu uživam Okej, mozoljček tu pa tam je ampak se mi ne zdi da sem zanemarjena zaradi tega, ker ga ne letim takoj zakamuflirat. Tudi na postavo sem dobila že veliko kompimentov tako da očitno pride do izraza tudi ob "zanemarjenem obrazu" Uglavnem brez zamere ampak se mi zdite ene kar hude ekstremistke

Drugače sem se pa tudi sama v osnovni šoli nabarvala za npr. šolske plese in takrat sem se počutila zelo velika in fajn ampak potem je minilo.... Za na kakšen žur se mi je potem še dalo ampak vse manj. Pa še iz majhnega kraja sem, kjer nas je več takih, ki se nam ne da in smo glede tega bolj preproste (vsaj moje sošolke). Se punce barvajo, itak da ja, ampak zelo diskretno, kolikor sem opazila. Najbolj grozno mi je pa ko se katera trudi zakrit mozolje pa jih z napačno izbranim in uporabljenim pudrom samo še bolj poudari.

Me ja pa kar groza kaj bom naredila sama s sabo za maturantski ples ko bi se pa skoraj spodobilo dat kaj na fris...

Prav tako sem se načelno odločila proti barvanju las (dokler ne začnem siveti :D) in sem zadovoljna v svojo naravno barvo ki ni nič posebnega

goldfish, sicer se v dosti stvareh strinjam s tabo, ampak namen te teme mi pa vseeno ni jasen. Ta zadnji odgovor mi deluje, kot da si ga splanirala že, ko si odprla temo, da dokažeš nek svoj prav. Moraš vedeti, da
a) si zaenkrat še mlada, ko enkrat stopiš ven iz srednje šole, pa vidiš, da se določen kodeks obnašanja (pod kar spada tudi urejenost) v določenih situacijah od ljudi do neke mere pričakuje;
b) se stališče "apriori proti MU" v ničemer ne razlikuje od stališča "MU vedno in povsod". Obe sta enako absolutistični in do neke mere celo nestrpni. Pač vsakomur svoje, hvala bogu, da smo vsi drugačni.