Kljub temu, da mi je zdravnik celoten postopek razložil kako bo
potekala operacija, ga nisem ravno veliko razumela in tudi nisem veliko
spraševala. Strah pa to...
Predno sem šla v operacijsko, so mi dali pojesti 1 APAURIN ali kako se
reče tistim tablektam, tako da sem bila cel čas budna in prisotna.
Ne moreš mežikat med operacijo, ker ti oko razširijo z nekakšnim
pomagalom, na katerega potem pade veka, da se ne more zapreti. Skozi
cel potek operacije ti zdravnik govori kateri korak operacije sledi,
kaj bo delal ipd.
Sej je blo mene tudi strah, sam potem padeš notr in ko se s tabo pogovarja ti misli odžene drugam.
Lasik operacija sploh ni boleča. Morebiti je nekoliko bolj boleč
začetni postopek, ko ti z nekakšno pripravo rahlo zareže v oko (ne vem
ker nisem videla, samo občutila) in potem ti odrezano za kratek čas
odmakne - odvzame ti vid. Ko naredi to nastane tema, črna barva, brez
svetlobe... Takrat sem prvič pogledala v svet slepih. Potem pa zopet
vse skupaj namesti nazaj in zažge z laserjem. Laser je tisočerih barv,
kot mavrica in ima vonj po varenju... Vse skupaj ko to berete se
morebiti sliši grozno, ampak ni. Res ni.
Po 6 urah, ko vidiš prvi rezultat, pozabiš na vse. Jaz sem resnično
zavodoljna. Ko sem se po 6 urah zbudila (od utrujenosti in apaurina sem
zaspala), sem se najprej zjokala, ker sem vidla kristalno čisto, žive
barve, daljava je bila čista, vse je bilo kot da sem dobila nove
oči.
Bila sem v žalcu, dr. Irman.