Še z moje strani nekaj kritik ...

Mene v Mercatorjevih trgovinah sploh ne vidijo, ker imam vsepovsod slabe izkušnje s trgovkami in vodilnimi.
Za službo sem pisala članke in sem rabila tudi kakšno fotografijo (seveda bi jaz fotografirala). Sem vložila prošnjo v vodstvo enega Mercatorja v Ljubljani, če mi dovolijo, da tam kakšno stvar (živilo) fotografiram. In glej ga, totalna ignoranca oziroma nisem dobila nobenih odgovorov. Ko sem šla tudi tja osebno, so mi strogo odsvetovali fotografiranje, češ da imajo tak protokol. Hm, izgleda, da imajo še huje kot v vojski Severne Koreje. Sem bila tudi v Sparu, pa ni bilo nobenega problema, seveda je moralo biti z dovoljenjem. Tudi v tujini, npr. Avstralija, ZDA, Nemčija (ko sem slikala nenavadno zelenjavo ali sadje) ni bilo nobenega problema, samo krasti nisi smel ...

Očitno Mercatorjevci dovolijo le v tem primeru, da mora biti na živilu napisano Mercator, da bi propagandirali ...
Še to, v Mercatorju, ki je blizu naše firme, sem tudi kupovala sendviče poleg za sebe tudi za sodelavce. V delikatesi so mi vedno zaračunali več oziroma bolje rečeno zaobkrožili navzgor na roko, npr. (takrat so bili tolarji) namesto 185 tolarjev kar 200 (vedno navzgor).
Pri blagajni sem tudi vedno puščala drobiž in so očitno začele blagajničarke to izkoriščati. Tako da so mi večkrat celo rekle, da nimajo drobiža. Ko pa sem enkrat rekla, da rabim drobiž in da jih bom v bodoče tudi rabila, so me začele grdo gledati.

Je bil pa tudi en čuden primer: Sem vprašala trgovko za ceno artikla, pa mi je rekla, da tam na polici lepo piše, koliko stane. Tako da sem jo samo iskala (sem jo prej tudi iskala - očitno so jo pozabili dati), ona pa me je z užitkom (škodoželjno) opazovala, kako iščem. Potem sem ji rekla le: "Hvala za pomoč" in pustila poln voziček med policami ter odšla praznih rok iz trgovine.

Mah, še veliko stvari bi napisala ...