lusijonih, tonikih za obraz, mazil za noge, šamponov za telo, za ono,
za tretjo, itd..... Potem zasledim pogovore o tem, s čim se katera maže
zjutraj, ob dvanajsti uri, po kosilu, preden gre v posteljo...
Nočem biti nesramen, ampak razložite mi prosim punce, ker to se mi hudo
zdi pretiravanje, kot že neke vrste obsedenost, če je človek v tolikšni
meri okupiran s kozmetiko, da mu to na nek način kroji vsakdan, da
marsikatera trpeta če bi slučajno vzela šminko "neprave" barve ali bi
si nohet na levem mezinčku za 1mm počez čez kožo nalakirala -
katastrofa...?
Ne rečem, da bi bilo nekaj slabega, če je ženska urejena, prav
nasprotno - ampak ko slišim, da se dobijo celo kremice za celulit, ki
naj bi baje delovale anticelulitsko,pa me kar srh spreleti, čemu
nekateri vse nasedejo. Namreč, če bi uporabili zdravo logiko in
dognanja, po biološko-fizikalnih procesih, ki se odvijajo v telesu, ni
mogoče, da maščoba kar nekam izpuhti, potem bi bili tudi bolj svestni,
da ne obstaja čudežnih mazil, pa če se mažemo še tako vztrajno in si
vtiramo mazilo v kožo, ker maščobno tkivo služi organizmu kot zaloga
energije v primeru stradanja. Podobno velja za tablete. Torej v tem ni
niti trohice resnice, ampak dobra marketinška poteza proizvajalca, ki
bo na račun nevednosti, naivnosti oziroma lahkovernosti, in predvsem
dobre reklame, zaslužil ogromne vsote denarja.
Skratka vse je usmerjeno v hudo potrošništvo in mislenost, da je
najpomembneje v življenju, da izgledaš čim bolj mlad, lep, postaven,
navkljub letom, da telo postane merilo za občutek lastne
vrednosti, kar ima lahko recimo stranske posledice tudi v motnjah
hranjenja (anoreksija, bulemija), čeprav sta ti dve prvotno
psihološkega izvora.... Očitno nihče več ne verjame reku, da prava
lepota prihaja od znotraj, ali kako? Ta pa ne rabi niti ene
kremice...
