20.08.2004
Agencija v svojem pred dnevi objavljenem poročilu tudi ugotavlja, da se Evropa segreva hitreje od svetovnega povprečja. Obstajajo močni dokazi, da so večino globalnega segrevanja v zadnjega pol stoletja povzročile človekove dejavnosti, največji krivec pa so emisije toplogrednih plinov, ki so posledica uporabe fosilnih goriv. Koncentracija ogljikovega dioksida, najpomembnejšega toplogrednega plina, je ta čas najvišja v zadnjih 420.000 letih, morda pa celo v zadnjih 20 milijonih let in je kar za 34 odstotkov višja od časa pred industrijsko revolucijo.
Če naj bi dosegli dolgoročni cilj Evropske unije o omejitvi rasti temperature na 2 stopinji, bo treba emisije toplogrednih plinov v svetu precej znižati v primerjavi z 90. leti minulega stoletja, poudarjajo avtorji poročila.
EEA kot primer uničujočih klimatskih sprememb navaja poletne poplave v srednji Evropi leta 2002 in lanski vročinski val. Poplave so prizadele enajst držav, v njih je umrlo 80 ljudi, gospodarska škoda pa je presegla 15 milijard dolarjev. Zaradi lanske vročine pa je po Evropi umrlo več kot 20.000 ljudi, zlasti starejših, kmetijskih pridelkov pa je bilo ponekod za 30 odstotkov manj kot običajno. Samo lani so se alpski ledeniki zmanjšali za desetino, do leta 2050 pa naj bi jih v švicarskih Alpah izginili kar dve tretjini.
"To poročilo vsebuje ogromno dokazov, da se klimatske spremembe že dogajajo in imajo obsežne vplive na ljudi in ekosisteme po Evropi," pravi izvršna direktorica EEA Jacqueline McGlade.
Evropa se segreva hitreje od povprečja v svetu. V zadnjih sto letih se je temperatura v Evropi v povprečju dvignila za 0,95 stopinje, v tem stoletju pa naj bi se povečala še za od 2 do 6,3 stopinje Celzija. Zimske temperature naraščajo hitreje kot poletne, največjo rast pa beležijo na severozahodu Rusije in na Iberskem polotoku.
Medtem ko je bila severna Evropa v zadnjem desetletju bolj namočena - padavin je bilo za 10 do 40 odstotkov več -, je bilo na jugu padavin za petino manj. Povsod največja odstopanja opažajo pozimi, projekcije pa kažejo, da bo na severu padavin vsako desetletje več za 1 do 2 odstotka, medtem ko jih bo na jugu vsako desetletje za odstotek manj.
Evropski ledeniki so dosegli najnižjo raven v zadnjih 5000 letih, raven morja pa se je v Evropi dvignila za od 0,8 do 3 milimetre na leto v zadnjem stoletju, medtem ko naj bi bilo v tem stoletju dviganje morske gladine od 2 do 4 krat višje. Od leta 1966 se je količina snega na severni polobli zmanjšala za 10 odstotkov, obdobje, ko leži sneg, pa se je med leti 1971 in 1994 zmanjšalo za 8,8 dneva na desetletje. Projekcije kažejo, da bi lahko do leta 2080 mrzle zime skoraj popolnoma izginile, vroča poletja, suše in toča pa bi postali zelo pogosti.
Poročilo ugotavlja, da se je v minulih treh desetletjih zmanjšalo število rastlinskih vrst v več delih Evrope, vključujoč gorata območja. Po drugi strani se je v severozahodni Evropi povečala raznolikost rastlinskih vrst. V prihodnjih desetletjih se bodo številne rastlinske vrste pomaknile proti severu, do leta 2050 pa bodo v precej delih Evrope nastopile motnje pri porazdelitvi rastlinskih vrst.
Imajo pa klimatske spremembe tudi nekatere pozitivne vidike, poudarja poročilo EEA. Kmetijstvo v večjem delu Evrope, zlasti na njenem severnem delu in višjih nadmorskih višinah bi lahko imelo od njih koristi, po drugi strani pa se bodo nekateri deli južne Evrope ubadali s pomanjkanjem vode. Ali bo do pozitivnih učinkov prišlo, je po oceni EEA odvisno predvsem od tega, kako se bo kmetijski sektor prilagodil na nove razmere. Med leti 1962 in 1995 se je sezona za rastline podaljšala za deset dni, trend pa naj bi se nadaljeval. Bodo pa v prihodnjih desetletjih pogostejši ekstremni vremenski pojavi, kot so suše, toče in poplave, zaradi česar bodo pogostejše tudi slabše letine.
Pozitivni vidik klimatskih sprememb je tudi, da se je stopnja preživetja ptic, ki prezimijo v Evropi, v zadnjih letih povečala, ob naraščanju zimskih temperatur pa se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje.
V srednji Evropi in na baltskem območju se je v zadnjih desetletjih povečalo število primerov klopnega meningoencefalitisa, ni pa še znano, ali so višje temperature prispevale tudi k večji obolevnosti za Lymsko boreliozo, ki jo prav tako prenašajo klopi, še navaja poročilo.
Menda bo zaradi teh sprememb prišlo do ledene dobe (podobno kot v filmu The day after tommorow). Nas verjetno ne bo več, naši otroci bodo pa naje...
