Jaz sem svojega fanta (prvič

) spoznala že pri 17ih letih, v diskaču. Sva s kolegico plesali na balkončku, jaz sem imela en tak puhast vijola šal. On je s svojim kolegom pod balkončkom in mi rekel, če mu posodim šal

sem mu ga, potem malo kasneje sem izvedela samo kako mu je ime, pa v katerem dijaškem domu je. In nič drugega. Nekaj dni kasneje sem se pogovarjala z eno drugo kolegico, ki je bila v istem dijaškem domu in ga je poznala, ter mi zrihtala telefonsko. Jaz ga potem ful dolgo nisem kontaktirala, ker nisem vedela če bi ali nebi. No, pa sem mu poslala en čist nedolžen sms. Tip je bil vesel, tako da sva se potem nekaj mesecev dobivala. No ja, takrat se ni obneslo (mogoče je tako še bolje).
Letos poleti sem šla s kolegi na Disconautico v Koper. Tam sem srečala nekoga iz mojega kraja, ki mi je omenil mojega fanta, in da je tudi on v Kopru. V bistvu je on zaslužen zato, da sva se zopet srečala (po 7ih letih!), takoj je preskočila iskrica, dala sem mu telefonsko in že čez par uric dobila njegov sms.
Sedaj se imava ful lepo skupaj in upam da tako tudi ostane

Uglavnem, ful enih naključij...
