Kje in kako ste ga spoznale?

Midva sva se spoznala med srednjo šolo, hodila sem z fantom iz istega kraja kot je on (ups .. takrat še ni bilo iskric), ko pa sem po 8 h letih prenehala biti s fantom,  me je želela prijateljica na hitro združiti s kakšnim zanesljivim, pridnim in mirnim fantom (za protiutež bivšemu). No, uspelo ji je, le takrat še ni vedela, da je ta fant (sedaj moj mož) vse prej kot pa miren. Toda, v pozitivnem smislu. No, sedaj so pa otroci in vse kar si lahko predstavljate pod "družino" in nam je zelo lepo. Le še svoj domek si moramo narediti.

Am, ne ne veste. Seveda vem ta Coldrex!

OT vem, ampak sem se nasmejala zdajle orng.

Hm, midva sva se spoznala na zelo nenavaden način 
Uuu, se bo morda kdo nasmejal...
Obema je umrl eden od staršev; meni oči ter njemu leto prej mami. Eno lepo spomladno soboto sva oba urejala grobeke na pokopališču. Čistila spomenik in urejala rožice. Oba starša imava v isti vrsti pokopane, tako je fant načel pogovor in sva oba padla čisto noter. Se razgovorila, sprostila. Prej ga sploh nisem poznala, on me je še iz osnovne šole -baje sem bila že njegova OŠ simpatija (tako mi je že par ljudi -vključno z njim povedalo) Hm, pa še stanujeva blizu. Oddaljena sva kaka slaba 2 km.
Tekom pogovora me je prosil za gsm številko. Začeli so se čisto nedolžni sms-i, najprej na dva dni, kako srečanje -čisto prijateljsko, da sva šla na sok -prijateljski klepeti. To je kar dolgo trajalo: od marca pa vse tja do julija -ko me je prosil, če bi hodila skupaj. Do takrat so bili le nedolžni sprehodi, srečanja, klici, sms-i...kakšen izmed sms-ov je bil tudi ljubezenski (verz)...
Jaz še takrat nisem nekako bila za zvezo; zlo nezaupljiva v moške (zaradi bivše zveze) in mi na kraj pameti še ni prišlo, da bi stopila v zvezo.
A kaj čmo; zgodil se je nenadoma tudi v mojem srčku alarm, ki je sporočal, da imam to osebico zelo rada in da mi z vsakim dnem pomeni največ.

Všeč mi je bilo, da se nisva takoj zaletela v zvezo, da sva se spoznavala vsakodnevno, v vsakdanjih rečeh, navadah, načinih razmišljanja...spoznala sem, da je zelo odgovoren, nežen, pozoren, deloven...skratka vse, kar sem si vedno želela od svojega moškega. Lahko bi rekla, da sem v vse skupaj stopila premišljeno; za kar mi še danes ni žal. Nisem se zaletela v nekaj čisto mladostniško, da bi stopila v zvezo brez glave.....

Počasi sva tako nekako gradilo najino skupno vez. Po letu dni sva tudi skupaj zaživela. Vse skupaj se je pa vmes tako počasi odvijalo; tudi z najinim prvim spolnim odnosom nisva hitela. Skratka, odvijalo se je vse počasi a z ljubeznijo.

Zdaj živiva skupaj. Lepo nama je. Razumeva se, dopolnjujeva v vsakdanjih rečeh, najini metuljčki pa še vedno pojejo v trebuščkih ob dotikih.
Vesela sem, da ga imam in da obstaja zame.

No jaz sem nad tole zgornjo zgodbico skoraj solzico potočila...

Midva sva se spoznala pred pol leta, v tujini sem predavala enemu podjetju....bil je slušatelj...in glej ga zlomka njegov pogled....na rit me je vrgel....komaj sem se zbrala in speljala posel tako kot treba...

Še isti večer smo imeli zabavo in me prosi za ples....ta njegov pogled...še danes je v emni in še danes sem z njim...

Relacija ene ure vožnje ampak ta vožnja, ko se peljem k njemu ali on k meni......je najbolj čudovita pot pričakovanja in veselja....

kako lepi dve zgodbi... 

jaz sem pa prekinila z mojim bivsim, potem sem si vzela cas zase...se totalno sprostila, uzivala v svojem zivljenju, spoznavala moske... spremenila sem stil svojega oblacenja, si rekla, da ne rabim nobenega novega moskega v svojem zivljenju... sploh pa nisem zelela nobenega fanta iz moje sole.

in glejga zlomka... na moji soli sem spoznala fanta, ga opazovala in si ga zelela, da bi bil z mano, moj... tudi on me je opazil in mi je pisal. pocasi sva se spoznavala in to je to.

Tudi jaz bi rada vedela, kako se šteje, ker midva sva bila najprej prijatelja, potem fuckfrenda in potem ni bilo več poti nazaj, sva bila že obsojena drug na drugega Najprej sva skrivala, potem je vsak povedal svojemu najbojšemu prijatelju in potem je bilo že brezveze in sva naredila official.

V bistvu je bilo vse skupaj precej smešno, sploh ker je živel nadstropje nad mano in se je sredi noči švercal k meni, a nama je uspelo biti celo leto inkognito (predvsem zaradi njegovega cimra, s katerim sem prej nekaj imela) Zdaj pa ne veva ali naj štejeva zraven tudi to neuradno leto ali ne.