Kavč za OT in še kaj ;-P

res hvala za prijetno družbo, mucike.  oooodklop! 

po burni in zabavni noči sem čisto zmatrana. pijem zeleni čaj, a se bojim, da me bo preveč naspidiral in mi podrl sistem spanja. (neeeee, žuranje mi ga že ne bo)  nervozna sem tudi zaradi poti v maribor. (delam scenarije, ki se jih bojim in me utrujajo, a ne znam nehat ne skrbet) 

Ma kake scenarije delaš? Koutrov boš imela dovolj, da te ne bo zeblo, za pod zob se bo tudi kaj našlo, cviček je še na zalogi... 

vedno v neskončnost načrtujem, kako bo vse skupaj potekalo. kako bom sploh šla v mb, če bo selma že doma, če bom kaj jedla, če me bo zeblo, (jeeeebemubundo) ali imam bus za do faksa, ali bo mentorica tam, ali bom uspela diplomo še neki sprintat, kar moram danes, če bo mentorica kaj grdega rekla, in bom razočarana, ali bodo planetke za druženje, ali bom preveč utrujena, da bi sploh šla, ali lahko na faksu jem za denar in ne na bone, ali bo gužva v restavraciji, ali mi bo sploh teknilo kaj jest, ali bo deževal, pa se bom še s tisto marelo matrala... (v grobem)  ni čudno, da sem utrujena od vsega tega.
pa še zdajle bi morala nekaj skuhat in jest, ker grem čuvat spečega otroka. a moram biti 100%, kaj pa če....

edit: no, evo, selma v eni povedi reši 5 mojih težav.

madeira mi je pojedla sir! 
26. december je dan, ko noč zamenja dan (se začne daljšati).

A zdaj mi poveš, da je bil sir 

bili so odlični špageti. parmezan je pa čuuuudežno izginil.  sicer nisem ravno siroljubec, a trenutno je pač dobra fora in ga jem, ker cela slovenija pač je sir.  ker ga sme. 

Ti, ki se na to spoznaš. Se pravilno reče: je sir ali sir je? 

dokler mi noben ne šteje kosov, je čist usejen. 

apdejt:
selmin kavč mi vedno bolj paše na rit. njen pes me je začel grizt. (menda tako pove, kako sem fajn.) diploma se premika. po treh letih je mentorica izgovorila magične besede (ko sem ji povedala, da mi zmanjka moči za dokončanje): bomo pripeljali reč do konca. vsi moji strašni scenariji v zvezi s tem so odpadli. čeprav nimam občutka, da sem ne vem kaj naredila, se počutim bolje. da napredujem, me spomni madeira.  (ej, stara, a se zavedaš, da si v enem tednu od recepta za ADje prišla do: delam diplomo?)  nisem videla, res ne. 
zanimivo je, da ne pogrešam PLja. ker je real life tako zanimiv in konkreten. vse štima. imam moč. imam cilj. vem, da je pot še dolga, a kmalu bom lahko plačala položnice. in mirno spala. toplo, mehko, prijetno, sproščeno.  

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 
sej sem res kot v armeji. se bojujem kot lev. ne vem, od kod črpam energijo, kar od nič se je začelo... zdaj pa je je vedno več. kavči za menemačko kar rastejo po celi sloveniji...