Jaz pa sem se poročila ne dolgo tega.
Ker sem bolj temnopolta in črnolasa sem se odločila za obleko bele barve. Bilo je super, počutila sem se kot princeska (nič kičasta ni bila obleka, preprosta, elegantna).
Ja tudi midva z možem sva nekaj časa živela skupaj in nekaj časa niti nisva razmišljala o poroki, potem pa sva se odločila za to (no, on se je najprej). Oba sva na to gledala kot en lep dogodek v najinem skupnem življenju in ne kot nujno potreben papir. Tega nisva rabila. In to je res lep dogodek, če se tako odločiš. Povabila sva le ljudi, ki so nam blizu, čeprav je to pomenilo izbor in morebitno zamero med sorodniki. Na to se nisva ozirala saj to je bil najin dan. Ni bilo goveje muzike in nobenih trapastih igric. Le izjemna popoldne in večer s prijetno glasbo (brez glasbe v mojem življenju ne gre).
Res pa je, da sva kakšen teden ali dva oba pred poroko bila malce zamišljena in ko sva se pogovorila sva oba prišla do zaključka da poroka ni le papir. Začneš tudi razmišljati o tem da si zadovoljen in si želiš skupnega življenja z bodočim partnerjem.
Meni ni žal, ker sem se imela res lepo. Priporočam. Lahko je sanjsko, če si tako narediš. Jaz sem se namreč odločila, da ničesar ne bom vzela za gotovo in noben dan prepustila da ni poseben, če je to lahko.