Kako veš...?

živjo tanca.
Sem imela isti primer, ki se je končal včeraj se mi pa zdi, da bi se moral že pred 4 meseci. Vedla sem da to ni to, ko nisem bila več tako zaljubljena vanj, nikol mu nisem verjela ne zaupala in še zdej mu ne. Njegovo obnašanje do mene in vse ostalo mi je dalo vedet, da mi bo boljš brez njega. Čeprav je vredu fant, za hece in vse, ampak ljubezni med nama ni več, hodila vsa pa samo pol leta. Zdaj bi mogla biti noro zaljubljena pa nisva več. Jaz sem čutla, da  tako ne gre več naprej da morem nekaj ukrenit, mogoče če bi se on nazaja zagrel zame, pa da bi se mi prilagajal mi dal vedet, da mu nekaj pomeni, bi bilo mogoče drugače. Ni več ljubezni vedno sva se nekaj iskala in drug drugemu očitala, to pa ne pelje nikamor. Po eni strani mi je žal po drugi pa čisto nič več. Ko sem čutila da več ni  ljubezni, če mi jo on ne izkazuje sva končala. Sama veš kaj čutiš in tud sama se boš morala odločt. Vedno sem imela dvome in tud on se mi potem proti koncu ni trudil, da bi mi dvome izbil iz glave. Vem da sem se pravilno odločla in mi ni niti malo žal. Spoznala sem kdo je v resnici in tud to mi je pomagalo, da sem ga prebolela.
Odločitev je na tebi, karkoli se boš odločla upam da boš zadovoljna in seveda velik sreče ti želim.

jah imam tudi sama sedaj podobno situacijo... ampak se še pošteno zbegana...
skupaj sva 2,5 let... v tem času sva si postala dobra prijatelja, vedno pripravljena pomagati drug drugemu stati ob strani... vendar se že nekaj časa sprašujem ali je zadeva pravilna... nekako se mi zdi da živiva drug mimo drugega, na vsake toliko časa se srečava nekje na križišču in greva dalje... dneve itak večinoma preživljava narazen zaradi faksa in služb... ampak recmo, da na to se privadiš... vsaj jaz sem se... spoznala nove ljudi, nove prijatelje.
zdi se kot da naju povezuje samo prijatljstvo in ne ljubezen....
ampak zvečer ko leživa v postelji in se stisnem k njemu, ali pa ko mi je hudo in me objame, se počutim varno v njegovem objemu....
no ja, mislim,da bo potrebno malo razmiliti in bova videla kako naprej...

Ja no, saj je normalno, da po nekajletni zvezi ni več tako kot je bilo
takoj na začetku, zaljubljenost je šla, ljubezen pa (verjetno)
ostala... Jaz sem z mojim dragim skupaj 6 let in pol, začela sva, ko
sem bila v osmem razredu, on pa v prvem letniku srednje šole. Prva tri
leta je bilo  noro, nisem si mogla predstavljati življenja brez
njega, potem sem se pa počasi začela spraševati, če je to to. Poleg
tega sva imela vse več težav, on je odšel študirat v Ljubljano, jaz sem
hodila v 4. letnik, ostali so nama samo vikendi, pa še takrat sem ga
morala deliti z njegovo družino. Prepiri so bili na dnevnem redu. In
počasi sva se začela oddaljevati, pravzaprav ni pomagalo niti, ko sem
še jaz prišla v Ljubljano. In potem je počilo, naredil je nekaj kar ne
bi smel. Ker mi je bilo pretežko samo tako odpustiti, sva šla za nekaj
časa narazen. Takrat sem spoznala, da je tudi on imel pomisleke glede
najine zveze, predvsem zaradi tega, ker nisva izkusila nič drugega, on
je meni prvi fant, jaz pa njemu prva punca. Če bi mu že v izhodišču
zaupala svoje dvome, se verjetno vse skupaj ne bi zgodilo. No in tako
sva se odločila, da greva za nekaj časa narazen. Poletje sva preživela
praktično eden mimo drugega. In bolj so tekli dnevi, bolj sva
spoznavala kako se pogrešava. Skupaj sva preživela toliko lepega, da bi
bilo škoda vse skupaj zavreči. V tem času sva se spoznala skoraj do
potankosti, oblikovala sva se en po drugem in imava skupne dolgoročne
cilje.

Tako, da če se imata rada, če ti je lepo z njim, se odpeljita na kakšen
lep kraj na piknik, se v miru pogovorita in se skupaj odločita kako
naprej. Poskusita se spomniti zakaj sta se zaljubila. Danes je vse
preveč tega, da gredo ljudje po dolgoletnih vezah narazen, pač samo
zato, ker so se navadili en drugega in ni več tiste vznemirljivosti.
Verjemi, da je, samo najti jo je treba. Določita si, da si vzameta npr.
enkrat na mesec en dan samo zase ne glede na vse, se odpeljita na
kakšen izlet, pojdita se kopat v toplice, karkoli, glavno, da obudita
svojo ljubezen. In verjemi, da lahko spoznaš ne vem kako super fanta,
ki prebuja v tebi vulkane strasti, ampak se bo sčasoma tudi to
ohladilo. In s tem fantom, te mogoče ne bo vezalo niti prijateljstvo.

ja vids pri meni je to največji problem... ker me ne moti zgubiti fanta, ampak prijatelja...
vendar sva se oba odločila delati na najini zvezi... pa se mava zadnje 14 dni fino... ampak od 14 dni ne morem živeti celo življenje... veliko se pogvarjava, saj se oba zavedava da imava težave.... velike... in tudi on mi je priznal, da je že razmišljal o tem, da bi me pustil...