Kako ste spali, ko je bil dojenček še majhen?

Pismo..sploh nisem vedla, kako naslovit temo!!! Evo , citiram samo sebe iz druge teme in s tem odpiram novo!


Torej...ste spali v isti sobi? Koliko je vaš partner sodeloval v nočnih hranjenjih/kupčkanjih/uspavanjih, po tistem ko se je že vrnil na šiht? Koliko je to kej vplivalo na njega, da spi ful manj? Se je tudi vaš malo odselil iz skupne postelje? Za koliko časa?

No, take in podobne stvari me zanimajo...opišite mi vašo situacijo!
Hvala!

Mi smo od začetka pa vse dokler ni šla v svojo sobo, kar se je zgodilo šele pri treh letih, spali vsi skupaj. Nočno dojenje/prebujanje moža niti ni ne vem koliko zmotilo. Na začetku je slišal vse, potem pa se je včasih zgodilo, da sploh ni vedel koliko krat se je zbudila.
Pri hranjenju in podiranju kupčka ponoči ni pomagal, ker sem jo takoj, ko se je zbudila polegla poleg mene, podojila in je dokaj hitro tudi (no, včasih je trajalo tudi uro) zaspala. Prve tri mesece je tako tudi on občutil ta nočni ritem, saj ima zelo rahel spanec, ampak je včasih to nadoknadil npr. s popoldanskim počitkom ali čez vikend, ko smo šli kdaj kar vsi spat.
Ni pa nikoli razmišljal, da bi spal v dnevni, kjer tudi sicer nimamo izvlečnega kavča, lahko bi pa v drugi sobi, ampak mu je bilo to, da smo bili skupaj prav v redu.

Spali smo vsi skupaj, pri prvem sinu sem imela na začetku celo neke fiksne ideje, da mi mora  prinest malega v posteljo na podoj. Potem me je to popustilo, on mi ga je pa občasno še vedno prinesel, če sem bila jaz popolnoma komatozna. Aha, pa mislim, da so bili kupčki v njegovi domeni. Drugače pa ga niti ni slišal, ker ko on spi, spi. Jaz sem bolj zajčaste sorte. Posteljico sva pa imela do prvega leta v spalnici.
Pri drugem sinu se mi absolutno nikakor ni zdelo potrebno, da bi kakorkoli sodeloval pri nočnih hranjenjih, je pa kljub temu občasno pomagal pri kakšni stvari, če je bilo potrebno. Še vedno smo spali vsi skupaj, takrat se je tudi zakonska postelja prelevila v družinsko, ker je večji sin začel sredi noči hoditi k nama.
Iz skupne postelje se je dragi pričel občasno seliti v zadnjem času, ker se dogaja, da oba mala sredi noči pristaneta pri nama in potem ga veliki sin v spanju brca (in to zelo zelo zares). zakaj mene ne, mi ostaja neznanka, ampak tako pač je. Tako da včasih, ko ima res vsega dovolj popoka odejo in odide v dnevno na zofo. Naslednjo noč pa se vrne

Si pa mislim, da ti ni preveč fino, mislim, da tudi meni ne bi bilo če bi se odselil....

Prve pol leta je spal v svoji sobici in tedaj nisem imela nič od noči, ker sem bila stalno na preži, ali se joka in če je kaj narobe. Nato mi je bilo dovolj in njegovo posteljico smo preselili v najino spalnico, čisto vzporedno z mojo stranjo, tako da se dotikata, le prečka je vmes. Zaspi pri nama, nato ga deložirava v svojo posteljico, če kaj rogovili sredi noči, ga vzamemo k sebi, potolažimo, ko mrkne, pa spet deložiramo. Tako se vsaj naspim.

Sem za skupno spanje otrok
Tako da naš 2 letnik še vedno spi z nama v postelji
Moj spi čisto fajn,ga ni nič zmotilo

Oče ki hodi na šiht mora ponoči spat
Tako da ga nisem prosila za nič
Sem vse sama

Odgovarjam tukaj
Naš ati nima šihta, piše diplomsko (kao), tako da imama pol, pol...sploh ker glede moje bolezni ni fajn, da se preveč izčrpam.

Torej, danes nam je čez dan ratalo spravit 4ure spance, pa še to zato, ker smo šli na izlet do Hoferja, zdaj sma ga še nesla na en krajši sprehod, v upanju, da se utrudi. Pobožne želje. 

Mi smo se stalno prilagajali in spreminjali sistem. Hčerka je pribl. do 1. leta spala v svoji posteljici pri nama v spalnici, potem sva jo dala v otroško sobo. Ko sem jaz ponoči dojila, sem za hranjenje poskrbela sama, ko je imela flaško, pa sva se izmenjavala. Nekaj časa jo je hranil po flaški ponoči samo mož, jaz sem spala v drugi sobi, in mi jo je nato zjutraj prinesel, čim se je zbudila, da je lahko zaspal nazaj. Vstajala je seveda tako kot vsi zelo različno, v enem obdobju tudi ob petih zjutraj... Nekaj časa sva midve spali v dnevni, ker smo imeli tam zakurjeno peč (kar pa se ni obneslo, ker je bilo meni preveč vroče). Nekaj časa sva jo striktno dajala nazaj v posteljico, če se je ponoči zbudila, vendar sva jo v obdobju, ko je sredi noči ostajala budna po dve uri skupaj, prinesla k nama, da nama vsaj ni bilo treba vstajati (spala še vedno nisva, a sva vsaj ležala). Sicer pa nama ni bilo všeč, da spi pri nama, ker je brcala - jaz se tako nisem mogla naspati in je nisva hotela preveč navaditi, razen kdaj pa kdaj.
Če bi bila še enkat na tem, bi zagotovo spali ločeno, ker nima smisla, da sta oba starša neprespana. DMS, saj to ne bo dolgo trajalo, otroški bioritem se tako spreminja, da bo tvojega gotovo prineslo nazaj v spalnico.

Sej med vikendi skupaj spimo. Pa tut zdej gremo skupaj spat, v dnevno gre šele, ko se Zala prvič ponoči doji.
Tu gre res samo za to, da bi se on rad naspal vsaj malo-že tko hodimo zelo pozno spat in mu znese mogoče 5 ur spanja skupaj.
Zala se tudi zelo glasno doji, stalno vmes neki gode in stoka, med menjavo dojk glasno protestira, tudi joka, ker nisem dovolj hitra. Po dojenju pa težko zaspi in je tudi dostikrat jok v igri. Če bi pač se samo zbudila, podojila in zaspala, ne bi imeli tega problema, ampak ona mora bit pač neki posebnega
Jaz pa itak zjutraj potegnem še tri dodatne ure, ki jih moj ne dobi, zato se mi zdi fer, da ga pustim tistih pet piškavih ur spat.
Sej sem ga vprašala prejle, kok časa misli tkole spat. Je reku, da dokler se ne bo zbujala samo enkrat na noč. Zdej se zbudi 2x, enkrat okoli 2h-3h in enkrat okoli 5h. Če bi ona tole 5ko prestavila na 6ko, bi spal z nama, ker mora itak takrat vstat.

Pri nas že od samega začetka spimo skupaj, dojenček v svoji posteljici ob nama, čeprav na začetku je 3 mesece skoraj vedno spal v najini postelji, ker je bilo lažje zaradi dojenja. Sedaj pa ga lepo prestavim nazaj v svojo posteljico, če se že zbudi in ga je treba pocrkljati.

Se podpišem pod  sarah.
Tako pri obeh!

Partner je pa pomagal, d best way he could - ponoči nič, ker ga tudi top in grom in strela ne zbudi, kaj šele malce joka.

v spalnici vsi trije, Aja že od rojstva v svoji postelji, ki je tik ob najini, loči samo stranica posteljice,  pri vsem tem pa je bilo veliko telovadbe z dojenjem. Po dojenju sem jo običajno pustila v najini postelji dokler ni trdno zaspala, potem sem jo dala nazaj v njeno posteljo.

DMS tudi jaz sem imela ob dojenju, sploh ponoči, iste težave. To je trajalo, dokler se ne sprakticiraš, pol ko pa zalaufa, je šala mala. Zato ne skrbi, bo bolje. Prisežem.

No, naš oči pa je kljub vsemu kričanju, vriskanju in piskanju veselo spal. In to počne še danes. Zraven njega lahko bomba trešči, pa se ne bo premaknil, če ne pade glih nanj.  In hvala bogu, da je tako, da se vsaj spočije.  Vse stvari, vključno s kakšnim nočnim previjanjem ob dveh zjutraj, delam sama. Je pa res, da kdaj pa kdaj tudi oči priskoči.

Naša smrkolinka je na začetku jedla na vsake tri ure neglede na noč in ali dan in je bilo res naporno. Pri desetih mesecih pa se še vedno zbuja med  drugo in tretjo zjutraj in okoli petih in seveda hoče jest. In še vedno nismo nikoli prespali cele noči . Mislim, da imaš super ritem in po moje bo tvoja Zala kmalu preskočila tisti nočni obrok.

Spimo skupaj, mali je načeloma v kinderpetu (kadar ne zaspi po dojenju pri nama), ki se s krajšo stranico drži postelje na moji strani. Ponoči skrbim za njega samo jaz, partner pa tako spi, da me zjutraj vpraša, kolikokrat se je mali zbudil za hranjenje in če sem ga kaj previla... v glavnem, tudi bomba ga ne bi zbudila. Je pa Tjaš precej tih, ne joče po nepotrebnem in ko ga dojim zadovoljno sesa in se nič ne pritožuje. Mu pa pustim, da spi, ker mora ob 5.30 vstat in v službo. Se mi ne bi zdelo prav, da bi ga še ponoči mučila in bi bil potem neprespan v avtu in v službi. Mu dam raje popoldne cote za likat .