Ojoj, Teatime ... kako zelo razumem - in sočustvujem.
Meni se je lani, ravno en takle čas, zgodilo podobno. Kupila nekaj stvari v Orsayu po redni ceni, nato se 2 dni kasneje spomnim, da imam eno VIP kartico za 30% popust.
- da se mi lasje tako hitro zmastijo,
- pokanje petard,
- da praznični dnevi tako hitro brzijo mimo.
Bad (oz. bolje bi bilo disastrous) hair day. Čudna, obupna koža (posledica mraza?). Da me zzzzzeee e e ebb bb ee e e.
Razdalje. 
Mraz, sivina, oblačnost.
Da je vedno tako, da ali se 10 zanimivih/pomebnih stvari/dogodkov dogaja naenkrat in prekriža 10x ali pa vlada popolno zatišje in brezdelje :/
Absurdno mašenje por. Izbezum, resno.
Kolesarji ki švigajo 2 cm stran od pešcev po pločniku, širokem nekje 75 cm med robom in stebri postaje. Pešci pa naj se na pločniku stiskamo k zadnji steni postaje, bog ne daj, da stegneš roko malo naprej nad pločnikom, to je že igranje z lastno usodo !!!!
Opozarjam, da je ob tem pločniku urejena kolesarska steza, ki je poleg tega zaradi postajališča za bus še umaknjena od voznega pasu navznoter in da večinoma ni ravno busa na postaji (pa tudi če bi bil, mora kolesar pač čakati, ker imajo na pločniku prednost pešci in ljudje, ki ravno vstopajo ali izstopajo na bus).
Sovražim take kolesarje. Sem imela že odprt verbalni konflkt iz tega naslova, ker sem si drznila stati na postaji na pločniku, da kolesarka ni mogla točno tam peljati, in se je zaradi mene morala prestaviti na kolesarsko.
Jaz kot pešec tudi ne skačem po cesti in pričakujem, da se mi bojo avti umikali !!!!
Akasha, podpis. NEPRESTANO se vozijo po pločniku POLEG kolesarske, po možnosti v napačno smer. Jaz naj pa v grmovje/kante/... okoli skačem, da ostanem živa in cela.
Pa neprevidni, nori motoristi tudi. Eni so res totalno ... ne vem, no - kot da izzivajo usodo na cesti.
da že nekaj dni ne morem naročit termina na enaročanje, ker jim ne dela
da se mi nič ne izide tako kot bi hotela, ma niti po nesreči ne.
Mijauuu, včasih res tako pride in ni videti konca slabim, težkim stvarem ... kot domine.
Ampak vse mine, tudi to bo.
Zadnje čase predvsem potrošništvo, to da so vrednote ( za katerimi stojim in ne odstopim) postale znak slabičnosti.
Pa to, da opažam da so objemi ob srečanjih postali neka rutina med ljudmi, brez čustev in iskrenosti, kar tam nekje v zraku, vse mlahavo.
Dominika, podpis. Welcome to the modern world ...
