Dvojna merila. Pa ne na živce, ampak na kozlanje.
Burja. Strašno prijetna v kombinaciji z že tako razdraženim grlom. 
ja tikka, v takem trenutku sem tud jaz. in pms.
Da bi požrla vse kar vidim.
+1
Jaz pa tokrat celo ne bi. Aleluja.
Mi gre pa na živce to, da sem lačna in nimam nič pametnega (oz. takega, kar bi mi pasalo) za jest.
Človeška brezčutnost
in zatiskanje oči v smislu čenevidiminnepriznamneobstaja.
Koleno, ker me spet nekaj boli 
.
Polpismeni ljudje na forumih...resno, včasih človek potrebuje pol ure, da razbere, v čem je sploh problem. Zdaj pa ne vem, ali se ljudem dejansko ne ljubi pisati normalno ali pa je kaj drugega...
- da je zjutraj nenormalno mrzlo in grem v službo v bundi, ko grem iz službe, pa bi skoraj rabila kratko majico in "švicam" v bundi,
- da se dnevi med tednom tako počasi pomikajo, vikend pa gre mimo na brzino.
Ljudje, ki v vrstah ne upoštevajo osebnega prostora in se ti narinejo čisto na hrbet, kot da bo to kaj vplivalo na vrsto pred tabo.... 
Uf, meni tudi, prav živčna postanem 
. Najboljše je, ko ti po možnosti kdo začne voziček z vso silo riniti v hrbet.
Hihi, take z veseljem 'zritam' nazaj na mesto. 
Zadnjič sem prav uživala, ko se nek stric ni hotel premakniti niti za milimeter, čeprav je videl, da želim mimo. Zanalašč sem se 'podrgnila' ob njega in ga še malo ruknila s torbo. 
Drugače mi pa gre zelo na živce, ko osnovne šole za izlete koristijo mestni avtobus.
Ok, njim se res precej bolj splača, ampak kaj, ko so totalno napolnili avtobus in smo se morali ostali tlačiti kot sardele.
Da se moj bikini po najmanj 10-tih letih odstranjevanja dlak še vedno ni pripravljen vdat in mi še kar teži s temi rdečimi groznimi pikami, da me je potem v kopalkah vedno sram Pazduhe so se v teh letih že navadile na redno britje, bikini pa še kar vztraja ne glede na način odstranjevanja, britje, voskanje... naj mi da že mir, da bom vsaj enkrat kot vse ostale popolnice na plaži!!!!
awy, poskusi takoj po britju s pudrom za dojenčke! Meni je pomagalo...
Na živce mi gre cvetni prah...tok lepi dnevi, js pa kiham tako, da skoraj pljuča ven vržem...
