Kaj vam gre na živce? - 3. del

Haha, kdo bi si mislil, da nas je toliko.
Mislim, da lahko čisto uradno odpremo Klub štorastih Planetk.

Ja, belo-modra kombinacija je krasna, mornarska, vedno 'in'.

Haha... Jaz se tudi včlanim. Vedno ko grem na hitro skozi vrata jih hočem vzet s sabo... Največkrat se ruknem v ramena... Pa pogosto tudi s komolcem kam udarim in pol čutim mravljince po vsej roki... Še največkrat pa se mi zdi, da se s prsti oz. rokami po pomoti kam udarim... Ampak na srečo imam dobre in fleksibilne nohte, ki ne počijo, če se na vso silo udarim v zid... Heh.... sigurno si bom jutri zlomila noht, ker sem to napisala....
Na pa živce mi gre, da je jutri ponedeljek.....

iza uboga deklica! LOL Recimo, da z mano še ni tako hudo

Ja madona, saj bo treba posebej temo odpreti

Še en štor se javlja za članstvo. Tako sem štorasta, da se sploh ne zavedam več . In na koncu se sprašujem, od kod imam toliko modric. 

Hahah punce Jaz se pa sicer tako zelo niti ne butam v razne robove od vrat itd., le včasih z glavo v kakšno polico, odprto omarico (ko sem sklonjena in vstajam) ... Sem pa poseben primerek glede štoravosti, glede na to da se mi je uspelo (ko sem bila mlajša, tam nekje 13 let), z vso silo zaleteti v steno Ko sem tekla po hodniku sem namreč malo prehitro zavila in namesto skozi odprta vrata z vso silo priletela v steno ... In mi imamo tako ometano steno, ni gladka, malo nazobčana (ne vem kako naj povem) in se mi presekano čelo še danes pozna

Na živce mi gre dež + ponedeljek...obupna kombinacija. 

Tudi jaz sem pravi štor vedno imam modrice na nogah

vreme (spet dežuje)
nekulturni vozniki (zjutraj mi je nekdo kazal fakiča, ker sem imela prednost pred njim, mislim WTF) 

Da mi dve osebi ne verjameta , da sploh ne dobivam nalepk od Spara, ki jih iščem tudi za njih. 

šef! 

Da bi vsi imeli vse zastonj. Še posebej, če si kakšen vizažist ali ilustrator ali fotograf. 

da prosti dnevi hitro minevajo

Sosed, ki je glava izključno delavske družine, kjer je najvišja izobrazba 3-letna srednja šola, me stalno sprašuje, če že delam, če sem zaposlena ali še vedno študiram.  No, danes sem mu odgovorila, da bom študirala, kakor dolgo se bo dalo, in da sploh ne iščem službe. Potem je utihnil in šel stran. Končno!

Ljudje si morajo nabavit življenje, da se nehajo vtikati v mojega.