KrvavaMeri je napisal/aKo storiš popolnemu neznancu kar veliko uslugo in ga potem kot budala še čakaš, da mu predaš želeno reč, dobiš pa samo eno usrano hvala.
Ne želim in ne pričakujem česa velikega, ampak kakšna mala pozornost je vedno dobrodošla.
Eh ...
Grr sovražim to
sama sem ponavadi že od vedno imela zelo urejene zapiske in sem jih posojala, v srednji šoli je bila še neka hvaležnost, na faksu pa niti tega ne. Dokler sem jim posodila, so bili zelo prijatelji z mano, potem pa kot, da me ni, ne obstajam
Od takrat posojam zapiske le tistim, kateri si medsebojno pomagamo ali pa se drugače razumemo in se ne poznamo le takrat, ko nekaj rabimo. Mogoče je grdo, ampak se mi zdi brezveze nekaterim delat uslugo in se žrtvovat, potem pa kot da se ne poznamo
Sicer ne maram lagati, vendar včasih raje rečem, da nimam zapiskov (čeprav jih imam), kot pa da bi takim ljudem posojala...
za koliko stare? za najstnike še razumem 
ker je kao dovolj svetlo in mi ni treba imet prižgane luči (imam sicer svetlo pisarno ampak za vsak sončni žarek, ki posveti ali pa odsveti, pa tudi ne morem ugašat in prižigat luči) 
potem pa sredi dela enkrat ugotovim, da nekaj ne štima, zakaj je tako temno - ja očitno mi je nekdo spet ugasnil luč!! 
