Kaj vam gre na živce? - 2. del

feršteker. 
kako naj potiho poslušam muziko?????

Se strinjam s tabo, ampak pri pogovoru z odraslo osebo, mi je to moteče. Kar je omenila barbara22 (tipkica, senzorček) pa sploh ni za komentirat
Poleg tega mi gre na živce, da ljudje uporabljajo angleške izraze namesto slovenskih npr. asistent je večkrat rekel, tisto kar je "poboldano" ne pa krepko napisano. Mene osebno je to zelo motilo
quote:144ea605b5="madeira*"Na živce mi grejo moji lasje, ki bi radi izsilili, da bi jih umivala vsak dan

Tudi sama, če bo šlo tako naprej, bom kmalu pristala na vsakodnevnem pranju. Sedaj si nekako vsako drugo jutro umivam. Če si zvečer umijem, pa mi ne zdržijo več kot en dan.

Sploh ne govori. Jaz sem danes ob 7.50, že skoraj na vratih za it v službo, popi la in si šla umit lase 

Izraz "boldano" je marsikomu ostal v navadi še iz časov, ko še ni bilo slovenskih ustreznic za računalniške izraze. Jaz sem bila v 4. razredu OŠ na računalniškem tečaju (ko so bila Okna še znanstvena fantastika, računalnik pa je doma imel v povprečju en srečnež na razred), pa se še zelo živo spomnim, da je takrat obstajal samo izraz bold - in italic za poševno pisavo. Tudi meni se je to zelo močno (boldano ) vgraviralo v podzavest in takšnih navad se je neverjetno težko otresti.

Drugače pa tudi mene moti pretirana raba tujk in tudi pomanjševalnic, v mejah normale pa tega niti ne opazim. Tortica vas tudi moti?

Buffy kar se tiče tortic pa poglej tukaj 

Podpis! Jaz tudi jamram, včasih ZELO paše, ampak 24/7 in za prav vsako stvar?

- na živce mi gre primankovanje časa in utrujenost
- še bolj na živce pa mi gre dejstvo da bom morala iti v Avstrijo po čevlje ki si jih želim, ker naši trgovci bognedaj da bi naročili še kakšen model zraven

Podpis! Jaz tudi jamram, včasih ZELO paše, ampak 24/7 in za prav vsako stvar?
Se strinjam! Pika na i je pa, da v večini primerov za kakšno spremembo pa sploh niso pripravleni ničesar storiti.

Aaaa ... kako mi gre na živce, ko mi nekdo na čisto lep in krasen dan, ko sem prepričana, da izgledam/zvenim/se vedem čisto super, reče: "Ja, saj izgledaš/zveniš utrujeno".   

Na živce grem sama sebi, ko me familija stalno (upravičeno) opominja, da pri 27 še nimam službe (razen občasnih del prek študenta). Res pa pišem diplomo na faksu, ki se ga v povprečju dela 9+let in da sem vmes videla veliko sveta in imela zdravstvene težave, a moja družina me sploh ne jemlje več resno. Ko pogledam naokoli, tudi moja generacija ali študira, ali išče job, ali pa dela za male pare.. pač ni tako, kot je bilo pred 30 leti.

Kljub temu mi je tako narasel občutek krivde, da me še zdaj malenkost podpira mama, da se komaj koncentriram za diplomo. Ne kupim si ničesar več in se ogibam doma in pogovorov z bratom, ki ima že svoje otroke in me gleda postrani, noro si grem na živce

Aja, na živce mi gre tudi šef, ki mi še vedno ni plačal poletnega dela in ga bom morala zgleda hodit osebno žicat!!

Podpis! Jaz tudi jamram, včasih ZELO paše, ampak 24/7 in za prav vsako stvar?
Podpis - trojni
popcorn na splošno se ne mormo primerjati s starejšo generacijo - s našimi starši, ko je bilo vse drugače. Ampak oni pač tega ne razumejo in te popolnoma razumem in ti verjamem, da ti ni lahko (tudi sama poslušam kdaj podobne očitke, le da sem 6 let mlajša od tebe). Se strinjam s tabo, da je neko normalno službo, ki te vsaj malenkost veseli in ne hodiš delat z odporom, res težko najti.
popcorn in KrvavaMeri

popcorn - tole prva asociacija

Meni gre pa trenutno na živce musklfiber