Kaj vam gre na živce? - 2. del

Bubica nisi bedak zaradi tega, če so drugi kreteni se ni treba spuščat na njihov nivo. Jaz tudi vedno spustim in vedno počakam pešce, pa tudi večkrat mene spustijo, počakajo ipd. pač nekaj primerkov je kretenskih, ne bi pa rekla, da je to večina.

 mi smo tudi sodelavčev GSM enkrat s pomočjo youtuba odpiral
sicer pa lep telefon tulipanka. se je mogoče že vdal?

amendedgirl, seveda veš, kaj hočeš. in nekoč boš itak morala naredit, kar hočeš (če boš hotela). zakaj ne bi kar takoj? bolje, kot čakat.

EDIT: na Telekomu so prav cool! Tel. linije so sicer zasedene, ampak na mail sem pa takoj dobila pomoč in že rešujemo, pohvale! Tako da če ima še katera težave kar na mail dajte.

No, zdaj mi ne gre nič več na živce

Nisi bedak, to je pa res lepo! Jaz tudi spuščam, pa še občasno si določim "give back day", ko res čisto vsakega počakam in čisto vsakega spustim (v zahvalo, ker še nisem imela prometne nesreče  *3x trkam*), pa so potem tisti, ki se z mano vozijo čisto živčni! Fun!


Na živce mi gre, da sem šibka in grem samo mimo DM-a ali Müllerja, pa že kupim cel kup stvari. "Ooo, tega se pa iz KMM-ja spomnem, to moram sprobat!"

amendedgirl, seveda veš, kaj hočeš. in nekoč boš itak morala naredit, kar hočeš (če boš hotela). zakaj ne bi kar takoj? bolje, kot čakat.
Saj to vem, da nekoč bom morala narediti, kar hočem, ampak kaj ko je tako težko to spraviti v realnost in uresničiti Verjetno se bom mogla najprej nehati sekirati, kaj si drugi mislijo, kaj bodo drugi rekli, saj opažam, da me to ovira (čeprav sploh nisem do nedavnega vedela, da se sekiram zaradi mnenja drugih) in poskrbeti naprej zase ter šele nato se ozirati na druge.
Ohh glista, da bi bila jaz tako pogumna kot si ti

Na živce mi gre, da denar ne raste na drevesih . Ne, ampak res, ne morem se sprijazniti z dejstvom, da se bo najverjetneje treba odreči takšni čudoviti priložnosti, ki nam jo omogoča PL. Ah ja, enkrat ko bom velika in bogata , pa ne bom več kosmata ...

amen, nič bolj nisem pogumna kot ti. (misliš, da se mi ne tresejo hlače, kadar grem na kak resen razgovor, sestanek....pff, imam celoštalo doma en dan prej )
razlika je samo v tem, da jaz dejansko nekaj naredim, se spokam in grem.

ok, no, priznam, da v odnosih sem morda res bolj pogumna kot večina, ampak mi veliko drugih reči jemlje energijo, vliva strah...

teatime, tudi jaz si ne morem privoščiti luksuza... (pa pač svoj, malo drugačen lonček pristavim. ne vem, kako bi izgledalo v tvojem primeru...)

Amendedgirl:

Pogum ni odsotnost strahu, je le sodba, da je nekaj drugega pomembneje od strahu ...
ali
Courage is not the lack of fear but the ability to face it.

Meni pomaga!

da prevedem:
pogum je, ko nekaj narediš, čeprav se tega bojiš.

Veš, veliko lažje se je tolažiti s tem, da so drugi že po naravi bolj pogumni kot jaz. Ampak na koncu bom sama na slabšem, ker nisem niti poskusila in ta tolažba ne bo pomagala prav nič.
Sicer ni enostavno prebrati tak komentar (tvoj Glista), ampak je tako resničen. Upam, da me bo to spravilo k dejanjem in ne bom ostala samo pri razmišljanju kaj in kako bi nekaj naredila ter že tako porabila energijo, ki bi jo lahko vložila v samo izvedbo.
Glista in Tikka hvala vama

Hihi v mojem primeru bi težko skombinirala kaj podobnega, ampak vsa čast za iznajdljivost, glista ! Fajn ste, babe :D.

še ena modra misel: (pff, danes jih kar iz rokava stresam)
vedno nam je bolj žal za tisto, česar nismo naredili. pa povejte, če ni res.

glista še kako resnično je  Saj za tisto, kar smo naredili nam ne more biti žal, saj smo vsaj poskusili pa čeprav smo bili mogoče razočarani. Saj pravijo: "Poskusiti ni greh." - upam, da bom kmalu to prenesla v resničnost tudi na ljubezenskem področju