Na živce mi gre:
- to, da se na šihtu najbolj sekiram in trudim, da posel laufa tako kot treba, pa seveda tega noben ne opazi/ne ceni (pa tako študentsko delo)

- uhhh tudi jaz ne prenesem gužve, da se more glih vsak ob mene dregnit...tist trenutek bi koga poslala na drug konec slovenije...

bolj se umikaš, slabše je...pritiska pa 250
- tašča ki potrebije preveč pozornosti na vsakem koraku, ker še kar ne dojema da je še ena babura pr´ bajti ki ima tudi rada svoj prav
- profesorji, ki mislijo da je njihov predmet "top of the top"- da se imam čas ukvarjati 24 ur na dan, 7 dni v tednu samo s tistim predmetom
- vozniki (primestnih) avtobusov k mislijo da se po tretji uri ni več potrebno držati voznega reda, da lahko še kako minutko povlečejo s čvekanjem v bifejih, sej se potnikom itak nikamor ne mudi kao... ufffffffff
- motijo me osebki, ki se imajo za neke znance, pa me ne znajo drugega vprašat kot pa kako pa kej faks, kok izpitov ti še manka do konca... ja lepo prosim no... pa ne vsakič ko se srečamo

- moti me ko mi prodajalka na blagajni špecerijo meče tam po pultu kot da je kužna...glede na to, da plačam, pa da je ona tam da mi to računa, ne pa da mi vse premučka in pomeče na vse konce, da vsi gledajo kaj tok poka... ne zmeni se tudi če so stekleni kozarci, steklenice...
oh ja...zaenkrat kar dovolj