Kaj počnete?

Hvala hvala hvala punce, zlate ste! Ma smo vredu, šok je nekako že mimo (razen tistega, ko si govoriš kaj pa, če bi se zgodilo tisto...kaj pa, če bi bilo hujše...), no ampak bo tudi to minilo. Jaz sem fasala par grdih grdih modric, sestrična je imela nekaj krvi po nogah ampak to je tudi vse. Ne morem si misliti, da smo jo tako poceni odnesli, ampak hvala bogu za to. Madonca, ampak se res v sekundi zgodi tisto kar sploh ne pričakuješ.

Vzdušje v avtu je bilo predvsem tako lllaaalalalalaalal, smeh in veselje, potem pa kar naenkrat slišim strica z najbolj grozovitim glasom :  oooooojooooooooj in kar je sledilo.Avto je totalno razsut.

alexa samo ,da ste celi.

 

kaj se je pravzaprav zgodilo?

vijugasta, spolzka cesta. Se peljemo, kar naenkrat nas odnese proti bankini, jo podrajsamo (hvala bogu, da nismo odleteli čez njo, ker nevem kaj bi bilo), ker je stric dober šofer je poskušal naravnati volan naravnost, medtem so se skrivile gume in feltne so se dobesedno zmečkale. Zato smo najprej udarili v hrib (ob cesti) s sprednjo stranjo, zapeljali čez hrib, se obračali in prekucnili.

Če bi gledala na filmu se mi verjetno nebi zdelo grozno, ampak v resnici, ko se notri premetevaš, oči in glava ti letijo sem in tja in sploh ne veš kje si, je precej strašno.

No končno se vstavimo (ej ampak nisem vedla, da bom v takih trenutkih nagovarjala boga), se pogledamo, če smo vsi živi,  se komaj skobacamo ven (sem pozabila kje se odprejo vrata - šok), in  v nogavicah tavam okoli avta...dokler se nisem malo zbrala.

kar srh me spreletava, ko berem te vrstice. res ste imeli srečo v nesreči.

Grozno... Ampak glavno je, da ste vsi celi in da nikomur ni nič hujšega, Alexa

eh hvala firbček, vendar mislim, da ni tako hudo.

 

Mi je pa zanimivo, da sem v mislih nagovarjala boga, da naj bo vse vredu, pa sploh nisem verna.

Alexi samo da je vse ok s tabo in z vsemi ostalimi.

 

Šok pa je sigurno da velik.  Ampak sčasoma boš pozabila.