Vcasih se mi zdi,da punce in ljudje nasploh prevec postavljamo v ospredje zunanjo lepoto.Dogaja se,da ljudje sodimo po zunanjosti in od te je odvisno,ali nam je nekdo vsec ali ne.Seveda vizualna podoba je prvo,kar opazimo,ampak zagotovo ne edini faktor cloveske osebnosti.
Jaz osebno poznam veliko ljudi,ki jih njihova notranjost naredi lepe.Na pogled niso nic kaj posebnega,so simpaticne punce,ampak v notranjosti so prave rozice! Sele,ko se s temi ljudmi pogovarjas,ugotovis,kako zelo lepi so in kaksna skoda,da tega tudi drugi ne opazijo oz.ne morejo opaziti.Trudim se,da ljudi ne bi sodila po tem,kako izgledajo in uspeva mi (hvala bogu).imam prijateljice,ki sodijo le po zunanjem izgledu in prav grdo so odrinile staro znanko,ki ni bila najbolj privlacnega videza,ampak bila je tako razgledana,pametna in zabavna oseba,vedno jim je rihtala stvari za solo in jim posojala zapiske.Iz nje so se vedno norcevale in jo izkoriscale.Jaz sem bila edina v tej druzbi "zahrbtnic",ki sem se jim postavila po robu - in njo zascitila,saj mi je zaupala vse,navdala me je z mnogimi mislimi (ki mi jih moja druzba ni nikoli dala) in spoznala sem,kako dobra in lepa oseba je! Seveda,so kmalu ugotovile,da me izgubljajo in potrudile so se,da sem jih sprejela nazaj v svojo druzbo...saj nic ne recem - tudi jaz sem (se vedno) del njih,ampak se od njih bistveno razlikujem.pa dovolj o tem.
Zakaj sem hotela to napisati ? zato,da se izpovem,kako me take stvari pri danasnjih ljudeh motijo.Ok,saj razumem,da za nekoga reces "ta ni simpaticen",ali "ta je pa simpaticna",ampak da o nekom govoris "glej jo,ta je zihr cela cudna" ali razne take,na podlagi vizualnega videza je pa totalno mimo.Zame osebno so to plehki ljudje
Mislim tudi,da se prevec ukvarjamo le z zunanjim videzom,nic pa ne damo na notranjost.Jaz se dalj casa govorim,da bi hodila na jogo,pa ne naredim nic v tej smeri.Ali da bi meditirala,naredila nekaj zase...zagotovo bi naredila dovolj,da ne bi bila vec tako pod stresom,se ne bi za vse sekirala...zagotovo bi bila s tem tudi boljsa oseba nasploh
zares ugotavljam,kako nepomembna nam je notranjost.Seveda -jaz nebi mogla brez rihtanja in vsakodnevne nege,licenja,razvajanja same sebe...tega pocnem zadnja tri leta tako veliko kot se nikoliin bom se poceladejstvo pa je,da bi rada naredila se kaj za svojo notranjost,da bi bila bolj sproscena,bolj vesela,itd...da bi se bolj razveselila malenkosti,da bi bila neobremenjena.Ker meni se zdi,da vsakdo nosi na sebi neko breme,pa ga ne odlozi,ker se ga niti ne zaveda.
Iz nekaterih ljudi veje nekaksno skrivnostno veselje,sreca in radost - nekaksna drugacna lepota,ki je ne zna pricarati noben eye liner ali pa sminka...nesrecni osebi ne bo za lepoto pomagala tona make upa,niti kozmeticni saloni,pac pa osebno zadovoljstvo,sreca in veselje,ki jo bo cutila ne s kremo na obrazu,ampak v svojem srcku.
Mislim,da bi morali vec narediti za svojo notranjo lepoto in se veseliti vsakega posameznega jutra,ki pokuka v naso spalnico in se veseliti vsakega novega dozivljaja,ceprav nam zivljenje veckrat nasuje kos problemov in se zdi zivljenje nemogoce...ampak resitev je ponavadi tik pred nosomusmerimo energijo v reci,ki jih radi pocnemo,ne obremenjujmo se z jutri in ne analizirajmo problemov,ki so ze zdavnaj mimo.Zivimo zdaj,za ta trenutek.IN OSRECIMO SE,KOLIKOR SE DA!
Poljubcke vsem posilja
vasa Cokoladna