No, zdaj pa še eno mandarinco pojest 
... glava je težka.. sploh se ne morem odkašljati, ker sluz noče ven. kaj pomaga pri tem? Da bi šla čim hitreje ven ta sluz in da me ne bi stalno žgečkalo v prsih.
Gripa je začela svoj pohod po Evropi, pri nas je zmerno poraslo število bolnikov z akutnimi okužbami dihal. Največ zbolelih je med majhnimi otroci od prvega do četrtega leta starosti. Tole sem našla na strani ivz-ja - mogoče komu pride prav.
VSE O GRIPI
Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke.
Približno tri dni po okužbi z virusom influence se pojavijo bolezenski znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost.
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust.
<!--if !supportLineBreakNewLine-->
<!---->
Kako se obvarujemo gripe
Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje. Pri nas s cepljenjem začnemo v novembru. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi, ter za majhne otroke stare od 6 do 23 mesecev. Cepljenje priporočamo družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov, da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega priporočamo cepljenje tudi družinskim članom majhnih otrok in še posebej, če je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, ki še ne more biti cepljen.
Cepljenje je priporočljivo za zdravstveno osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta, gasilci itd.).
Vzdrževati moramo dobro telesno kondicijo, se veliko gibati na svežem zraku in uživati zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave. V mesecih, ko je okužb dihal veliko, se izogibamo zaprtih prostorov in si večkrat skrbno umijemo roko, da ne zanesemo virusa influence in tudi drugih mikroorganizmov na dihala.
<!--if !supportLineBreakNewLine-->
<!---->
Cepljenje proti gripi - DA ali NE?
Kdaj je najbolj verjetno, da se pojavi gripa?
Vse leto se po svetu opazuje kroženje povzročiteljev nalezljivih bolezni in tudi gripe. Za viruse influence je značilno, da v največji meri krožijo med prebivalstvom na severni polobli pozimi in spomladi. Takrat so pogoji najboljši za širjenje, saj se pretežno zadržujemo v neprezračenih prostorih, virusi se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Na človekovo dovzetnost za okužbo vpliva nihanje temperature - prevelike oziroma hitre temperaturne spremembe od vročine do hudega mraza.
Koliko ljudi zboli zaradi gripe v Sloveniji?
V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli približno 60.000 ljudi. Epidemija gripe je v preteklosti zajela tudi že več kot 200.000 ljudi. Smrtni primeri zaradi gripe same so redki, bolj pogosto so posledica zapletov gripe pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi srca in pljuč.
Ali naj se sredi zime še cepimo proti gripi?
Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne prične število obolelih z gripo upadati. Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni.
Zakaj se moramo cepiti proti gripi vsako leto?
Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto.
Ali moramo, če zbolimo za gripo, obiskati zdravnika?
Ko zbolimo z gripo, moramo počivati, uživati dovolj tekočine in poskrbeti, da s svojimi izločki ne okužimo bližnjih. Ob kašlju si pokrijemo usta z robčkom, roke si pogosto umivamo. Bolezen običajno v nekaj dneh mine. Povzročitelj gripe je virus, zato jemanje antibiotikov ne bo vplivalo na potek bolezni. Visoko telesno temperaturo znižujemo z antipiretiki, npr. z aspirinom pri odraslih in paracetamolom pri otrocih. Aspirin za otroke ni primeren!
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben.
Lahko otroka zdravimo tako kot odraslega, ali kateri od načinov zdravljenja zanj niso primerni?
Pri bolnikih z gripo z zdravili lajšamo težave, kot so visoka temperatura, dražeč, suh kašelj, in bolečine v mišicah. Otroke zdravimo tako kot odrasle, toda pri odmerjanju je treba upoštevati starost in telesno težo. Vsekakor pa za nižanje temperature otrokom ne dajemo salicilatov (aspirina).
Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z naduho (astmo). Vsekakor pa zdravila ne morejo nadomestiti pravočasnega cepljenja s cepivom.
<!--if !supportLineBreakNewLine-->
<!---->
Epidemije gripe
Epidemijo gripe je prvi omenjal že Hipokrat leta 412 pred našim štetjem. Prva dobro opisana pandemija influence je bila leta 1580. V zadnjem stoletju so na območju Slovenije razsajale štiri pandemije influence: leta 1891 ruska gripa A(H2N1), leta 1918/19 španska gripa A(H1N1), leta 1957 azijska gripa A(H2N2) in leta 1968 hongkonška gripa A(H3N2). Obstajajo dokazi, da so bile vir okužbe v teh pandemijah živali. Leta 1918 so bile izvor virusa influence svinje, 1957 in 1968 ptice in 1976 spet svinje. V teh pandemijah se je okužila skoraj polovica svetovnega prebivalstva. V pandemiji španske gripe, kjer je bilo okoli 80 odstotkov zbolelih starih med 15 in 45 let, je umrlo okoli 20 milijonov ljudi. V epidemijah lahko zboli od 15 do 25% prebivalcev v velikih mestih, v posameznih kolektivih pa okrog 40% ljudi.
V Sloveniji so bile zadnjih 20 let večje epidemije leta 1978/79, 1983/84, 1984/85, 1989/90, 1993/94 in 1997/98. Umrljivost se v času epidemije gripe poveča, vendar natančnih analiz nimamo. Epidemije se pri nas pojavijo običajno od decembra in do marca.
Poznani so trije virusi, ki lahko povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus B povzroča običajno omejene izbruhe. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Ločitev posameznih tipov virusov influence je možna s serološkimi preiskavami s pomočjo tipno specifičnih antiserumov. Seve virusa influence A ponavadi poimenujejo po mestu, v katerem je bil prvič izoliran in z letom izolacije. Viruse influence A razvrstimo po podtipih na podlagi dveh površinskih antigenov: hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). Tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaze (N1, N2) so v virusih influence, ki povzročajo gripo pri ljudeh. Poznani so še drugi hemaglutinini, ki so v virusih influence živali (ptic, prašičev in konj).
V nepričakovanih časovnih presledkih se pojavljajo povsem novi podtipi, ki so odgovorni za pojav pandemij. Postopne majhne spremembe antigenov povzročitelja pa so odgovorne za epidemije.
Pa še to. Na spletni strani www.ivztest.marg.si je mogoče spremljati gripo. Njeno pot.
Obsežnejša tema- klik.
moderatorka romy
, bom šla v lekarno čimprej! 