Samo par let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspe izogniti le redkim...samo kregala sta se še. Kregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu sta oba spoznala, da tako več ne bo šlo. In zavila sta v svetovalnico k zakonskemu terapevtu. Ko sta vstopila v ordinacijo, ju je psihiater prijazno sprejel. Ponudil jima je dva mehka udobna naslonjača in potem je sedel nasproti njima in ju vprašal, kaj je problem? Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče...Potem se je usulo. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta in on pa tam sedi kot klada in nič ne reče. Kakšnih dobrih pet do deset minut je trajalo vse skupaj, in drlo je kot plaz. In potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal. Ležerno je prehodil tiste tri štiri korake do nje. Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež. žena je obsedela tam. Brez besed. Svetovalec je strmo pogledal moža, ki je sedel tam in ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati.
Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej: "VAŠA žENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN..." "Mož odsotno, nebogljeno prikima in odgovori: "Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih..."
Tale je pa realno krut.
Črni humor...
, ampak ko pomisliš, da je to v veliki primerov res, te pa kar malo stisne.
Tole je pa daljša, luštna verzija sicer znanega štosa, bolje - pogostega stanja.
