BLONDINKE
"Kaj imajo skupnega inteligentne blondinke in dinozavri?"
"Oboji so izumrli."
"Zakaj blondinka vedno vzame lestev v veleblagovnico?"
"Ker so cene narasle."
"Zakaj se blondinka pred delom z računalnikom toplo obleče?"
"Ker odpira okna."
"Zakaj blondinke ne kadijo?"
"Ker se jim lahko vžge slama v glavi."
"Kako blondinka naredi splav?"
"Ubije štorkljo!"
"Kakšna je razlika med blondinko in Windowsi?"
"Oba imata probleme s spominom!"
"Včeraj sem opravila test nosečnosti" pove blondinka.
"So bila težka vprašanja?" vpraša druga.
Blondinki se pogovarjata:
"Slišala sem, da imaš novega prijatelja."
"Ja, enkraten je. Bogat je in avto ima."
"Kako pa izgleda?"
"Kabriolet metalne rdeče barve."
Bilo je čarobno ogledalo, ki je vsakemu, ki mu je rekel resnico, izpolnilo željo.
V ogledalo se je pogledala rjavolaska in rekla:
"Mislim, da sem najlepša na svetu..."
Dvigalo se je razbilo na drobne koščke.
Pred ogledalo se je postavila rdečelaska in rekla:
"Jaz mislim, da sem najpametnejše dekle na svetu..." in
ogledalo se je rabilo in sesulo v majhne koščke.
Pred ogledalo se je postavila blondinka in rekla:
"Mislim..." in ogledalo se je razletelo na milijon majhnih koščkov.
Blondinka v knjižnici. Prvič se je odločila, da bo nekaj prebrala. Knjižničarka jo vpraša: "Vam dam kaj težjega ali lažjega?"
"Tudi kaj težkega mi lahko daste, saj imam zunaj avto."
Blondinka in črnolaska se peljeta z avtom na izlet, ko se le-ta nenadoma ustavi.
"Sigurno sva ostali brez bencina!" ugotovi črnolasa.
"Ti si pa res pametna!" reče blondinka," jaz bi se brez tebe še kar naprej peljala."
GORENJCI, DOLENJCI,?
Gorenjec pride v hotel in vpraša za ceno prenočišča. Receptor mu pojasni:
"Prenočišče stane pet tisoč tolarjev, če si sami naredite posteljo pa dva tisočaka."
"Krasno!" se razveseli Gorenjec, "vzamem cenejše prenočišče."
"V redu," reče receptor, "tu imate žago, kladivo in žeblje, gozd pa je takoj levo za hotelom."
Začetek recepta za torto na Gorenjskem:
"Ukradi tri jajca..."
V osnovni šoli na Gorenjskem učiteljica Janezku zastavi naslednjo nalogo:
"Tvoja mama je spekla jabolčni zavitek. Ko ga hoče razdeliti na enake dele, in sicer zate, za tvojega brata, za očeta in zase, na obisk pride soseda s svojim sinčkom. Na koliko delov bo tvoja mama razrezala zavitek?"
"Ne bo ga razrezala! Skrila ga bo!"
Gorenjec in Štajerec sta smučala pa ju je zasul plaz. Kopala sta se iz snega in vpila na pomoč. Ko sta pomolila glavi iz snega, Gorenjec zagleda krasnega bernardinca s sodčkom ruma za vratom.
"Ah, človekov najboljši prijatelj."
"Ja, pa kaki lepi pes ga nese."
"Kaj se Štajercu zdi v Ljubljani najlepše?"
"Kažipot za Maribor."
Premožen slovenski kmet je umrl. Poleg premoženja je pustil tri poročene hčere in oporoko, v kateri je pisalo, da bo lahko pri delitvi dediščine sodeloval samo tisti zet, ki bo v njegov odprti grob vrgel milijon tolarjev. Pogreba se udeležijo vsi trije zetje. Najprej vrže milijon v grob Štajerec. Dolenjec se sicer malo obotavlja, nazadnje pa le vrže milijon, da bo dediščina zanesljivo večja. Gorenjec pa vzame čekovno knjižico, vpiše na ček znesek tri milijone, pobere dva milijona iz groba in v njem pusti ček.
GOSTILNIŠKI
"Ta juha je odločno preslana!" je protestiral mož v restavraciji.
"V knjigah piše, da mora človek letno pojesti vsaj tri kilograme soli!" se je opravičeval natakar.
"Ja, ampak ne naenkrat!"
Miro je vsak dan vstopil v gostilno in naročil pet kozarčkov vodke naenkrat. Med vojno so se namreč prijatelji dogovorili, da bodo preživeli pili tudi za umrle. In tako je vsak dan izpraznil pet kozarčkov vodke, saj je edini preživel. Nekega dne pa je vstopil v gostilno in naročil:
"Štiri kozarčke vodke!"
"Zakaj pa danes samo štiri?" se je začudil natakar.
"Ker sem nehal pit."
Kmečki fant vstopi v gostilno in vpraša natakarico:
"Kaj imaš za kosilo?"
"Prvi meni, drugi meni, tretji meni..." našteva natakarica.
"Veš kaj, mene niti najmanj ne zanima koliko je takih, ki te niso. Prinesi mi vampe in pivo!"
Natakarica ga tiho postreže, ko pa fant poje jo pokliče in jo vpraša:
"Koliko je moj dolg?"
"Veš kaj poba, mene sploh ne zanima koliko dolgega imaš, raje mi plačaj kar si pojedel in spil!"
V gostilni pravi starejši gospod mladeniču, ki pije:
"Ali veste, da zaradi alkohola umre deset tisoč Francozov letno?"
"Kaj se to mene tiče, jaz sem Slovenec!"
Gost pride v kitajsko restavracijo. Natakar mu ponudi jedilnik v kitajščini, s katerim si gost ne more pomagati. Študiral je jedilni list, ga obračal sem ter tja in končno rekel natakarju:
"Prosim, prinesite mi Hu-ši-van!"
"Oprostite, toda to je naš kuhar."
Moški pride v bar in naroči martini. Ko mu ga natakar prinese, vzame iz kozarca olivo in jo da v poseben kozarček. Pijačo izpije, naroči nov martini in postopek ponovi. Čez eno uro je moški poln martinijev, kozarček pa oliv. Moški se dvigne, vse plača, vzame kozarček z olivami in se malo opotekajoče odpravi proti vratom. Natakar ga začudeno gleda, moški pa pojasni:
"Veste, žena me je poslala po olive."
KRIMINAL
"Na svojega sina sem pa zelo ponosen! Čisto po meni je!" je rekel kriminalec kolegu.
"Kaj pa ima po tebi?"
"Včeraj ga je učiteljica v šoli spraševala, pa ni hotel nič povedati!"
"Nujno potrebujem denar!" sitnari žena svojemu nepoštenemu možu .
"Počakaj še malo," ji odgovori mož, "zdajle ti ne morem pomagati, ker so banke še odprte."
Sin se odpravlja na študij v prestolnico in mati mu daje napotke:
"Bodi priden in pošten, če pa boš kaj ukradel takoj pošlji domov."
"Dragi," reče žena soprogu, sicer znanemu vlomilcu, "ta naša televizija mi sploh ni več všeč."
"Dobro, takoj, ko bodo zaprli trgovine, jo bom šel zamenjat."
Preko mejnega prehoda je potoval moški s kolesom. Carinik ga je vprašal:
"Imate kaj za cariniti?"
"Ne."
"In kaj imate v vreči na prtljažniku?"
"Pesek!"
Pri kontroli je carinik ugotovil, da je v vreči resnično pesek. Tako je trajalo potovanje moškega preko meje vsak dan vsaj petkrat in to cel mesec. Vedno se je dogajalo enako. Na prtljažniku v vreči je imel pesek, ki ga je carinik vedno pregledal. Nekega dne je carinik poslal del peska v laboratorijsko preiskavo, če se morda kakšna prepovedana snov ne skriva v njem. Toda brez uspeha. Tudi preiskava je pokazala, da gre samo za pesek.
Nekega dne pa se je moški, ki je dotlej preko meje potoval s kolesom, na mejni prehod pripeljal v veliki novi limuzini. Carinik je pristopil k njemu in mu rekel:
"Vem da ste nekaj tihotapili preko meje. Zaupajte mi, kaj je to bilo!"
"Kolesa!" je odgovoril možakar.
Gost pride v restavracijo. Ker garderobe ni nihče varoval je plašč obesil na obešalnik in nanj z buciko pripel list papirja, na katerega je napisal:
"Franc Kovač, boksar!"
Ko je po večerji odhajal je ugotovil, da plašča ni več. Na praznem obešalniku je bil zataknjen listek papirja z napisom:
"Lojze Z, maratonec.
Na cesti ropar nadleguje starejšo gospo.
"Da vas ni sram!" ga krega gospa. "Tako mlad, velik in močan moški pa prosi za denar!"
"Prosi? Kaj ne vidite pištole v mojih rokah?"
V temačnem delu mesta so ulični nepridipravi do golega slekli moškega, ki jim je prišel nasproti. Vzeli so mu vse, kar je imel pri sebi. Oropani je milo zaprosil, naj mu vsak kakšno stvar pustijo.
"Prav!" je rekel nekdo od nepridipravov in se obrnil k svojemu kolegu, "vrni mu bombon v usta!"
Dva možakarja sumljivega izgleda kramljata za barskim šankom.
"Veš, tudi restavracija v sosednji ulici, kjer sem kosil, ni kaj prida."
"Zakaj?"
"Meso je bilo trdo, kruh posušen, natakarica s kislim obrazom, plašč pa, ki sem ga ukradel, je bil že davno iz mode."
Sodnik povzame obtoženčev zagovor:
"Torej, vi trdite, da ste bili v trenutku, ko ste v restavraciji ukradli plašč, pijani in bistveno zmanjšano prištevni?"
"Seveda, gospod sodnik! Če bi bil trezen, bi vzel kakšen boljši plašč!"
Dekle: Gospod sodnik, hodila sem po ulici, ko me je obtoženec zgrabil!"
Obtoženec: "Laže, gospod sodnik! Ona laže!"
Dekle: "Potem me je začel otipavati po telesu!"
Obtoženec: "Laže, gospod sodnik! Laže!"
Dekle: "Ko je odpel svoje hlače..."
Obtoženec: "Laže!"
Dekle: "Je izvlekel tistega svojega, polmeterskega..."
Obtoženec: "Ja, no, kar je res je res!"
Miloša so obdolžili, da je zaklal soseda Matjaža. Ko ga pripeljejo pred sodnika in ga ta vpraša, kako je mogel storiti nekaj takega, Miloš ugovarja:
"Gospod sodnik, resnica je čisto drugačna!"
"In kako je bilo res?" ga vpraša sodnik
"Gospod sodnik!" začne Miloš, "jaz lepo sedim na dvorišču, brusim svoj nož, ki ga potrebujem pri svojem delu, ko zagledam pri dvoriščnih vratih Matjaža, kako se mi bliža, malo hitreje kot po navadi. Gledam ga in gledam, kako se mi bliža. Na dvorišču je ležal bananin olupek. Matjaž stopi na olupek, zdrsne mu, pade in to ravno na moj nož, ....in to kar šestkrat!"
Kmet v zaporu, na veliki kmetiji pa je njegova žena ostala čisto sama. Iz zapora ji je poslal pismo:
"Pazi ko boš delala na polju, da kdo ne odkrije denarja, ki sem ga tam skril."
Čez nekaj dni prejme ženino pismo: "Policija je bila pri meni. Preorali so vse njive! Kaj naj storim?"
"Posadi krompir!"
Na smrt obsojeni že sedi na električnem stolu in čaka na usmrtitev, ko ga obišče duhovnik.
"Lahko še kaj storim zate?" je duhovnik vprašal na smrt obsojenega.
"Lahko!" mu je odgovoril obsojenec. "Držite me za roko, ker me je grozno strah elektrike!"
ONA IN ON
Simon je peljal dekle na plesišče. Med plesom ji je šepnil v uho:
"Veste, plesati sem se naučil na plesnem tečaju, ki so ga predvajali po televiziji."
"Saj se vidi. Naučili ste se z motnjami vred."
"Kaj imajo skupnega moški in cigarete?"
"Uporabiš, uživaš, odvržeš!"
"Zakaj je moški kot snežna nevihta?"
"Ne ve se, kdaj bo prišel, koliko cm bo prinesel in kako dolgo bo trajalo."
"Kako moški pokaže, da skrbi za prihodnost?"
"Namesto enega si kupi dva zaboja piva."
"Kaj imajo skupnega moški in oblaki?"
"Če se preselijo drugam bo še lep dan."
"Ali veš, da moškega in časopis pravzaprav lahko primerjaš?"
"Kaj res? Kako?"
"Od 20 do 30 let je dnevnik.
Od 30 do 40 let je tednik.
Od 40 do 50 let je štirinajstdnevnik.
Od 50 do 60 let je mesečnik
Od 60.leta naprej pa so le še posebne izdaje.
Moški se je kopal v tolmunu na osamljenem mestu. Ko je hotel iz vode je na bregu, v bližini njegove obleke zagledal lepo dekle, ki je prebiralo knjigo. Obupano je iskal kaj, s čimer bi si pokril svojo moškost in končno je našel star rjav lonec. Zlezel je iz vode in vprašal dekle:
"Berete kaj zanimivega?"
"Učim se psihologijo."
"Če se pa ukvarjate s psihologijo pa verjetno veste, kaj jaz zdajle mislim."
"Seveda! Vi mislite da ima vaša posoda dno."
"Tako sem zaljubljen v Lenko, da ne vem, kako bi ji to povedal."
"Ko jo boš srečal ji reci, da jo imaš tako rad, da še jesti ne moreš več," svetuje prijatelj. Ko Lojze spet sreča Lenko, zardi in ji plaho reče:
"Lenka, ko te zagledam, me mine ves apetit."
živela sta dva prijatelja, od katerih je imel eden izjemno srečo pri dekletih, drugi pa ravno narobe.
"Kako dosežeš," je ta ob prvi priložnosti vprašal uspešnega osvajalca, "da imaš vsak teden lepše dekle, jaz pa ostajam praznih rok?"
"Malo opazuj, kakšne prijeme uporabljam, pa poskusi še ti," mu svetuje sodobni "Don Juan".
In res gredo nekoč v cvetličarno: osvajalec, njegova "žrtev" in "učenec". Osvajalec kupi lepo vrtnico in jo pred vsemi izroči dekletu z besedami:"Rožo, roži!"
Naš učenec si vse to zapomni in naslednjega dne povabi dekle, ki mu je bilo že dolgo všeč, v trgovino s slaščicami. Tam kupi bonboniero, se sredi trgovine postavi na kolena pred dekle in ji izroči darilo z besedami: "Škatlo, škatli!"
prosti spis o partizanih
