Dobila si že veliko nasvetov, mnenj, predlogov kako se rešiti iz tega. Moja zgodba je tud podobna tvoji, bla sem depresivna, samo jedla in jedla sem, nič se mi ni dalo, utrujenost na višku, samo spala bi in bedirala doma. To stanje je blo mučno in sem se začela sama seb smilit, takrat ko sem si rekla zdej pa dost tega!! je trajalo neki časa, težko rečem da še ne traja, na vsake tolk časa sem depresivna, ampak nisem pesimistična, stvari si jemlem bol na izi, skušam biti flegma,in če sem slabe volje sem slabe volje kar ni greh biti in kakšen dan poležat doma da si malo sam s sabo, daleč od ljudi.
Rada sem med ljudmi a pride dan ko si zaželim malo miru. Ena punca je omenla v postu, da ne moreš biti skos srečen pa vesel pa energičen...se strinjam z njo, ker to ne pride tako da rečeš zdej bom pa srečen, morem biti no way. Rad bi bil pa ne moreš, super je da si priznaš da neki ne štima, da je treba se vzet v roke in si dovolit tud padce ter se po vsakem padcu pobrat. V življenju niso samo lepi trenutki, kar pa ne pomeni da je vse črno, treba gledat pozitivno, vedno naprej, v vsaki negativni stvari najti nekaj pozitivnega, se manj sekirat. . Dandanes se preveč obremenjujemo z malimi stvarmi, vse bi radi meli narjeno takoj, preveč stvari na kupu mamo, preveč obveznosti in včasih iz obupa se kr vdamo, kar je brezveze, upanje umre vedno zadnje. Mogli bi biti hvaležni da smo zdravi, da mamo recimo roke, noge, da pomagamo drug drugem in se nehamo smilit samemu sebi.
Ko sem šla čez ta obdobja, vreme je blo zanič, s fanti sem mela smolo, samo na hrano sem misla, razmišljala na to kak gre življenje mimo mene, ne da bi uživala in delala tisto kar si želim po čem hrepenim. Se si sama pri sebi rekla DOST, in sem začela delat male korake, it na sprehod, branje knjig, druženje, športanje, pomaganje ljudem. S prva je težko, ker te spet pogoltne nazaj na stare tire, ampak ne smeš obupat, ne smeš se preveč sekirat in ne sme se kr spet vdat!! Ni nobenih izgovorov!!
Vedi da bo potreben čas, najprej je treba delat male korake in nato vidiš da so te mali koraki na koncu zelo veliki. Bodi to kar si, pokaži se ljudem, sprejmi se z vsemi napakami in dobrimi lastnostmi,ne se obremenjuj se preveč kaj drugi mislijo o tebi, ti si zase vredu in to je pomembno
Ti želim veliko trdne volje, da se pobereš po padcu in greš naprej, čim manj sekiranja in uspelo ti bo:)) srečno!!
lahko tudi poveš, da se pač bojiš govoriti, in ljudje bodo razumeli, saj 
v njihovi družbi si ti in zato si privlačna in všečna 
