Je pa treba (tako kot ste že nekatere napisale) ugotoviti, ali morda gre le za zdolgočasenost kar mislim, da lahko človek sam reši. Ne govorim zdaj o tem, da bi človek na vsak način moral nonstop hoditi ven, v družbo, sploh ne, ampak tu pa tam pa je že priporočljivo. Kolikor mi je znano se tudi psihiatrom zdi, poleg medikamentnega zdravljenja, pomembna še lastna motivacija. Sploh pa je Keks sama ugotovila, da ima problem in da ima sama željo po drugačnem življenju, več druženja, dopisovanja.
Glede tega kar je KrvavaMeri napisala o tem, da bi morali vsi biti srečni ipd...Normalno, da ne. Verjetno vsakemu kdaj zapaše samota in verjetno se tudi vsak od nas kdaj počuti brez volje, otožen. Če pa takšno stanje traja že nekaj časa, pa seveda lahko gre za bolezen. In to ni normalno, to je treba zdravit. In pri takšni bolezni, bi jaz osebno spregledala stranske učinke.
Vso srečo Keks.






































Vsaj zdi se mi, da je precej bolj milo od tega kar je opisala
). Vedno bolj nisem imela volje za nič, nobene energije, niti kančna optimizma. Če se je le dalo, sem cele dneve preležala v postelji in gledala nadaljevanke, vse drugo mi je bila že skoraj muka. In to se je vleklo toliko časa, dokler mi ni dopiiip vse skupaj!
Če se sama ne boš zbrcala iz postelje boš težko kakšen korak naprej naredila.





Mogoče vsem ne pomaga, ampak zakaj ne bi poskusila? V knjižnici vem, da se da dobit ogromno knjig na temo samozavesti in podobnih stvari. Sem si jih tudi sama nekaj izposodila in sploh niso zgrešene. Ker mogoče je rešitev zate že to, da nekaj spremeniš v svojem življenju. Pa srečno!




, zato si nisem drznila, ker to je vendarle zelo občutljiva reč in ne upam svetovati, ker te ne poznam osebno in ne zaznavam, kake vibracije oddajaš v živo, no. ampak to, kar je napisal teheran, je pa zelo varna in edina smiselna pot iz dreka. tablete, ja, ampak 
