Jaz bi šla...z mojim ljubljenim, na morje, hodila bi po potovanjih, kupila bi si vse kar bi mi srce poželelo, od vseh bi se lepo poslovila in jim povedala, da jih imam rada. Takrat bi vedela, da je življenje nekaj posebnega, kar treba spoštovat. Ko se malo zamisliš, ti je lahko samo hudo, ljudje umirajo mladi samo zaradi nesreč in kot drugo zaradi neozdravljvih bolezni kar je kruto. Ko vidim na praksi (zdravstvo) kaj se dogaja z ljudmi po bolnicah, kako trpijo v domu za ostarele, se kar malo zamisliš. Hudo je vse skupaj. Jaz pravim dajmo živet zaj ko smo mladi! Ne mislit preveč na preteklost in prihodnost, kajti potem smo zaradi neuresničenih cilju samo žalostni in poklapani. Povejmo sedaj vsem da jih imamo radi in kolki nam pomenijo, pojdimo sedaj tja, ko imamo možnost in ne objokujmo zadnjega meseca, ko je že prepozno. živim za ljubezen in srečo in to privoščim vsem.
Vsaka zvedica na nebu je nekaj posebnega, tako kot človek, pa naj bo še tako grozen, dajmo jih obdržat srečnih čim več!
Pa lep dan!