Objavljeno: 3. apr 2007 14:29
živjo punce! že dalj časa redno spremljam tale forum, a se do sedaj še nikoli nisem udeleževala debat. Tokrat pa sem se le odločila, da nekaj napišem. Sem namreč v veliki dilemi in bi želela slišati vaše mnenje. že večkrat sem namreč opazila, da ste fantastične sogovornice in da si res znate medsebojno pomagati. Moj problem pa je takšen. S fantom sva skupaj že skoraj 6 let. že ves ta čas sem imela probleme z ljubosumnostjo in sicer iz dveh razlogov: prvi je ta, da sva si s fantom zelo različna in razmišljava zelo različno. Redko se zgodi, da kakšno zadevo enako tolmačiva. Zato se morava ogromno pogovarjati, da ne prihaja do stalnih nesporazumov. Drugi razlog pa je ta, da je fant tip človeka, ki ne mara izražati svojih čustev (verbalno ali fizično), zato sem bila vedno nesigurna v njegova čustva do mene, kar sem izkazovala s pretirano posesivnostjo in občasnimi ljubosumnimi izpadi. Ker imam očitno velike probleme z ljubosumnostjo, čeprav se na vse pretege poskušam držati nazaj, nisem več sigurna v določene meje. Zato bi rada vaše mnenje o dveh konkretnih primerih.
Pred kratkim je fant srečal staro prijateljico, s katero je bil pred 10 leti v isti družbi. Ukvarjata se z istim poslom, le da je ona to zadevo študirala (za kaj točno gre nočem napisati, da ne bi kdo, ki naju pozna, prepoznal za koga gre), on pa je samouk. Ne ve, koliko ona pravzaprav to zadevo obvlada, kljub temu pa je prišel na idejo, da bi mu lahko pomagala pri nekem poslu (do sedaj je še ni vprašal - vse je še hipotetično) in da bi ga celo lahko v eni zadevi, ki je blazno zahtevna, on pa zanjo nima dovolj časa, inštruirala. Seveda pri njej doma (zaradi potrebne opreme drugače menda ne gre). že to mi ni bilo najbolj pogodu, ko pa mi je po daljšem vrtanju vanj, povedal, da mu je bila pred leti všeč in da sta celo nekaj imela (menda nič resnega, enkrat sta bila malo pod gasom in sta zabluzila, brez sexa), mi je pa počil film. On trdi, da se sekiram po nepotrebnem in da spet ven tovče moje nezaupanje in ljubosumnost, mene pa jezi, da se je sploh pripravljen postaviti v tako situacijo in mene zraven. Seveda on pravi, da tukaj "ni nobene situacije" in da paničarim po nepotrebnem, ker med njima ne bi moglo nič biti. Aja, naj še povem, da ko sem ga vprašala, zaradi koga ni bilo pred leti med njima nič resnega, je odgovoril, da zaradi nje, da ji očitno ni bil dovolj zanimiv. Mislim, kako naj pa potem odreagiram?! Meni se tole zdi veliko čez mejo.
Opazila sem tudi, da je veliko med vami spoznalo partnerje na internetu, zato mi morda lahko pomagate osvetliti še drug problem. Irc, msn ipd. me nikdar niso zanimali. Msn uporabljam le za pogovore s fantom in dobrimi prijatelji, ostale imam vse blokirane, ker mi enostavno ni do pogovora s tujci po internetu (v kafiču ali kakorkoli osebno je druga stvar). Težko že razumem, da se fantu zdi vredno zgubljati čas s pogovori z neznaci, odneslo pa me je, ko sem pred nekaj leti naključno odkrila, da se je že večkrat v nočnih urah pogovarjal z neko punco, ki živi celo blizu njegovega kraja (takrat sem bila velikokrat za njegovim računalnikom in sem pač opazila novo žensko ime med kontakti, ker pa ga ni bilo v sobi, sem pač pogledala zadnji pogovor - ja, saj vem, da ne bi smela brskati, pa me je to potem po prstih usekalo!). On mi tega seveda nikoli ni omenil, zato kaj takega nisem pričakovala in me je vrglo, ker pač ne razumem, da ima potrebo po rednem debatiranju z bejbo, ki je sploh ne pozna. Razumem, da slučajno naleti nanjo, se pogovorjata enkrat, dvakrat... ampak večkrat in to ob takih urah. S tem, da je celo predlagal, naj ga pokliče (ker se mu menda ne da tipkat)! On še zmeraj trdi, da se mu tu ne zdi nič narobe, jaz pa vem, da bi se ful čudno počutila, če bi bila situacija obrnjena.
Ojoj, saj sem napisala cel roman! Na krajše se res ne da razložiti, ker bi tako morala izpustiti pomembne podatke. Hvaležna vam bom za vse poglede na zadevo.
0
0
