Hm, meni osebno se to zdi prava definicija racionalizacije fobije. Spomija me name, ko naštevam razloge, zakaj nočem narediti izpita za avto in se na splošno izogibam vožnji z avtomobilom. Ti razlogi so vsi zelo tehtni in še kako držijo, pomagam pa si tudi s statistiko avtomobilskih nesreč, da mi ja nihče ne more oporekati. Vsake toliko imam trenutek jasnosti in takrat se zavem, da sem žrtev fobije in da me noben varnostni ukrep ne bo rešil pred smrtjo v pločevinasti pasti, ki ji pravimo avtomobil, če mi je tako usojeno, ker so tukaj na delu sile, ki nanj ne moremo vplivati (nimam v mislih višjih entitet, ampak pijane in raztresene udeležence v cestnem prometu).
Meni se nekako kvalitetno življenje do smrti ne sklada z mrzličnim iskanjem čudežnih in bizarnih zdravil po netu, ki nam jih ponuja še kako donosna antiaging industrija in slepa vera v psevdoznanstvene ugotovitve, sploh če si priznamo, da so tudi znanstveniki orodje korporacij, ki na naših fobijah mastno služijo. Definicija kvalitetnega staranja se pri meni nekako ustavi pri nonici, ki se je zaradi botoxa nesposobna nasmehniti vnučkom in ki si vsake toliko injicira zarodne celice ovce ter si na obraz maže kremo s placento svinje. Resda sta omenjala bolezni, ampak govora je bilo tudi o kremicah, ki so, predvidevam, namenjene preprečevanju gub. Mislim, da se bosta strinjala z mano, da gube niso patološke spremembe, ampak naraven pojav in v skrajnem primeru estetska nevšečnost. In če sem po eni strani zagovornik uporabe vseh možnih metod (od zarodnih celic naprej) za zdravjenje raka ali degenerativnih bolezni, se mi zdi uporaba istih metod za "zdravljenje" gub kretenizem. Še več, zdi se mi del nevarnega mehanizma, zaradi katerega je že skoraj vsak naraven pojav na naših telesih bolezenski, od celulita naprej in ki mu večina veselo podlega. Seveda ima od tega mehanizma korist samo lepotna industrija.
Ne me narobe razumet, ne kritiziram, samo glasno razmišljam. Ignorirajte me. Dokler je bilo govora o nalivanju z zelenim čajem, sem bila zelo navdušena nad to temo, zdaj pa imam občutek, da se je izrodila
Možno je tudi, da je moje sedanje razmišljanje pogojeno s tem, da imam komaj 25 let in ni na mojem obrazu še nobene sledi o kakem staranju
...staranja se pa ne bojim in tudi kar se tice mojega lastnega zadovoljstva in srece ne bom na nic slabsem z nekaj procentov gubami vec ali manj.. 
..
..
