Jaz imam zanaliziranega svojega moža in vso njegovo rodbino, vse za
nazaj za njegovo otroštvo, za taščino otroštvo, celo za babičino
otroštvo... (Saj vem, da sem grozna, dobro, da nisem poznala še
prababice.) Tovrstne analize mi pomagajo razumeti, kaj se dogaja, saj
so zelo racionalne in hkrati intuitivne. Poleg tega lahko pred možem
blestim z ugotovitvami, do katerih sam ne bi nikoli prišel (ker pač ni
nagnjen k temu), in ga potem tudi psihološko prepričam, da je vse to
res.
Drugo pa so čustveni vrtinci, v katere se včasih ujamem in si ustvarim
črne scenarije tipa: To počne zato, ker me nima rad. Čeprav se še
predobro poznam, se vseeno ujamem vanje - to je tako, kot če bi mi
padel mrak na oči, razum in intuicija odpovesta, vladajo samo še
čustva, ki so se magari ustvarila v odnosu do čisto drugih ljudi,
recimo v otroštvu.